Ponedeljek,
27. 10. 2014,
15.37

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Franci Matoz Janez Janša Janez Janša poslanski mandat ustavno sodišče

Ponedeljek, 27. 10. 2014, 15.37

6 let, 3 mesece

Lahko primer Franca Kanglerja reši poslanski mandat Janeza Janše? (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ustavno sodišče je pravi naslov za reševanje pritožbe v primeru odvzema poslanskega mandata Janezu Janši, je prepričan njegov zagovornik Franci Matoz.

Kot je znano, je bil državni zbor 15. oktobra seznanjen s sklepom, da se prvaku SDS Janezu Janši zaradi obsodilne sodbe, ki je daljša od šestih mesecev zapora, odvzame poslanski mandat oziroma mu ta preneha.

Teden dni pozneje je njegov zagovornik Franci Matoz na ustavno sodišče vložil pritožbo, v kateri je hkrati predlagal tudi začasno odredbo z zadržanjem sklepa do odločitve ustavnih sodnikov, češ da je "Janši tako nastala nenadomestljiva škoda", odločitev pa je bila proti volji volivcev, ki so ga kljub pravnomočni sodbi v zadevi Patria izvolili za poslanca.

Ustavno ali upravno sodišče? "Pojavili so se dvomi, ali je za to pritožbo pristojno ustavno ali upravno sodišče. Mi smo prepričani, da morajo o tem odločati ustavni sodniki, saj mandat potrdi državni zbor, varstvo teh pravic pa je zapisano v zakonu o ustavnem sodišču," je na tiskovni konferenci pojasnil Matoz, ki je dodal, da gre za poseg tako v aktivno kot pasivno volilno pravico.

Pri tem je okrcal tudi upravno sodišče, ki "v primeru poročila Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi z Janšo odloča že od januarja in tako ni nudilo učinkovitega sodnega varstva".

Povedal je še, da so okoliščine, da je Janša torej pravnomočno obsojen na zaporno kazen, bile znane že ob potrditvi mandata in "če ustavno sodišče ne bo dalo varstva Janši, potem pristanemo na izigravanje zakona oziroma to bi kazalo, da je bil postopek narejen z namenom, da se izigra ustavno sodišče".

Kot primer neustavnega posega v ustavne pravice je predstavil odločitev ustavnega sodišča v podobnem primeru iz februarja letos, kjer je ustavna sodnica Jadranka Sovdat v ločenem mnenju zapisala, "da ko je volilni dan za nami, je volja volivcev izražena". Dodal je še, da je tudi pasivna volilna pravica človekova pravica in da kot taka zajema pravico do izvoljenega mandata.

V primeru Kanglerja ustavni sodniki odločili, da je šlo za poseg v volilno pravico elektorjev Neuradno gre za odločanje v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Po tistem, ko mu večina v državnem svetu ni potrdila mandata državnega svetnika. Ustavni sodniki so namreč sklenili, da je bila odločitev večine v državnem svetu ustavno nedopusten poseg v volilno pravico elektorjev, ki so Kanglerja izvolili za državnega svetnika na Štajerskem.

Po Matozovih besedah bo ustavno sodišče v kratkem, nekje v treh tednih, odločilo o začasni odredbi, pozneje pa še o vsebini pritožbe.

Vrhovno sodišče odločbe o zahtevi za varstvo zakonitosti še ni spisalo Medtem pa Janez Janša še vedno ni prejel pisne sodbe vrhovnega sodišča oziroma sklepa o zavrnitvi njegove zahteve za varstvo zakonitosti. Tako je Matoz za Planet Siol.net povedal, da pošte še nima, te pa, kot nam je pojasnila Tina Hrastnik z okrajnega sodišča, še vedno niso prejeli niti na okrajnem sodišču.

Kot je znano, so vrhovni sodniki o zahtevah za varstvo zakonitosti v zadevi Patria odločali 1. oktobra, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da bo pisna odločitev izšla v približno mesecu dni. Pritožnikom, torej Janezu Janši, brigadirju Tonetu Krkoviču in direktorju Rotisa Ivanu Črnkoviču – vsi trije prestajajo zaporne kazni na Dobu –, s pritožbo neuradno ni uspelo.