KPK ni kršila ustavnih pravic Aleša Zalarja v primeru Škrlec

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sodno odločbo vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da KPK ni kršila ustavnih pravic Aleša Zalarja, prejela danes.

Kot je znano, ima postopek v zvezi z imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva že dolgo brado, a KPK zaradi pritožb postopka še ni končala.

Imenovan na zadnji seji Pahorjeve vlade Naj spomnimo, da je vlada Boruta Pahorja Boštjana Škrleca, takrat državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje pri tedanjem ministru Alešu Zalarju, za generalnega direktorja imenovala na svoji zadnji seji.

Vlada Janeza Janše je Škrleca s položaja razrešila pol leta pozneje, zato je ta vložil tožbo na upravno sodišče, a spor izgubil.

Upravno sodišče je namreč konec leta 2012 izdalo pravnomočno sodbo, da zaradi bistvenih kršitev pri njegovem imenovanju ne bi smel opravljati direktorske službe.

Škrlec še vedno na položaju direktorja Potem je najprej nekaj časa naloge generalnega direktorja opravljal s posebnim pooblastilom šefa tožilstva Zvonka Fišerja, nato ga je za generalnega direktorja izbral državnotožilski svet. Na tem mestu je še danes.

Škrlečevo zaposlovanje tako že več kot dve leti pretresajo v KPK, kjer vodijo postopek ne le proti Škrlecu, temveč tudi proti nekdanjemu ministru za pravosodje in tedanjemu Škrlečevemu šefu Zalarju. Ta naj bi mu pomagal do nove službe, ko je bilo jasno, da bosta morala pravosodno ministrstvo oba zapustiti zaradi prihoda nove Janševe vlade. KPK je prijavo prejela junija 2012.

KPK torej ni mogla nadaljevati dela vse do danes, ko je vrhovno sodišče ugotovilo, da Zalarju niso bile kršene ustavne pravice. "Senat komisije bo zadevo obravnaval na eni od prihodnjih sej," obljubljajo na KPK.