Ivanov: Balkanske poti brez opiatov iz Afganistana ne bi bilo

Visoki ruski predstavnik za boj proti mamilom Viktor Ivanov se je minuli teden v Ljubljani udeležil zasedanja Pompidoujeve skupine za boj proti drogam. Ta je ob tej priložnosti sprejela deklaracijo o sodelovanju v boju proti drogam na področju Jugovzhodne Evrope, preko katere poteka t.i. balkanska pot trgovine z mamili. V pogovoru za izbrane medije je Ivanov nekaj ocen te problematike podal tudi skozi ruske oči.

"Zmanjševanje potrošnje le premešča problem" Za zajezitev problemov trgovine z mamili v svetu bi bilo nujno zajeziti "narko vulkane" v Afganistanu in Latinski Ameriki. Zmanjševanje potrošnje le premešča problem, je prepričan Ivanov.

V Evropi zaradi drog letno umre od 20.000 do 30.000 ljudi Kot je izpostavil, je problem trgovine z mamili pereč ne le zaradi uničenih življenj odvisnikov in njihovih družin - v Evropi letno zaradi drog umre od 20.000 do 30.000 ljudi -, ampak tudi zaradi povezanega kriminala. Po ocenah je ta trgovina v svetu "težka" kar 800 milijard dolarjev. "To predstavlja šest odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda," je dejal in ponazoril, da ima približno takšen delež celotna avtomobilska industrija.

Ivanov: Pri pranju denarja od mamil sodelujejo tudi številne banke Visoka donosnost trgovine z mamili je privlačna za mnoge, tudi za banke, je opozoril. Letno oblasti zasežejo okoli 15 odstotkov mamil, a le 0,5 odstotka denarja od drog. Pri pranju denarja od mamil zaradi velike izpostavljenosti obveznostim sodelujejo tudi številne banke, je prepričan Ivanov. "To pomeni, da verjetno obstajajo specializirane banke, ki so naročniki za nadaljnjo proizvodnjo mamil v Latinski Ameriki in Afganistanu," je menil. Omenjeni regiji je označil za "narko vulkana". Če ne bi bilo heroina in opiatov iz afganistanskega maka, pa tudi balkanske poti ne bi bilo, je prepričan. Po tej poti naj bi v Evropo šlo kar okoli 40 odstotkov heroina iz Afganistana.

Preko Kosova letno okoli 50 ton heroina Kot ključno območje na tej poti je Ivanov izpostavil Kosovo, kjer razcvet mednarodnih kriminalnih skupin po njegovih besedah omogoča tudi "poseben režim". Preko Kosova naj bi šlo letno kar okoli 50 ton heroina, dobiček od te trgovine pa naj bi navrgel okoli tri milijarde dolarjev ali praktično dvakrat več od proračuna Kosova, je opozoril.

S Kosova nadzor heroinskih poti po Evropi Kriminalne skupine s Kosova nadzorujejo tudi dobršen del trgovine s heroinom v Evropi. Tako naj bi nadzorovale do 70 odstotkov heroinskega tržišča v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, v drugih državah pa najmanj do 20 odstotkov.

Slovenija večjih težav nima Slovenija sicer nima veliko problemov z mamili, je dejal Ivanov. Ob tem je pohvalil slovenske oblasti in sodelovanje policije v boju proti mednarodni trgovini z mamili. A to ne pomeni, da ni treba biti pozoren, je dejal.

"V Mehiki je trgovina z mamili pripeljala do destabilizacije države" Pri tem je omenil primer Mehike, kjer je trgovina z mamili pripeljala do destabilizacije države. Mehika je tipična tranzitna država kokaina iz Latinske Amerike v ZDA. Ker pa so v ZDA prepolovili število odjemalcev z deset na pet milijonov, so mamilarski karteli v Mehiki izgubili visoke dobičke in začele so se vojne med njimi, pa tudi z vlado, je pojasnil.

V ZDA se je povpraševaje zmanjšalo, v Evropi pa povečalo Po drugi strani pa se je problem pravzaprav le preselil. Ker je proizvodnja kokaina ostala enaka, povpraševanje v ZDA pa se je zmanjšalo, se je povečala ponudba v Evropi. In tu se je število odjemalcev kokaina podvojilo s približno 2,5 milijona na pet milijonov. "Zato mora biti glavni boj usmerjen proti proizvodnji, sicer zgolj selimo problem iz regije v regijo," je prepričan Ivanov.

Kdo ima dovolj moči, da bi uničil makova polja v Afganistanu? Pri proizvodnji mamil iz Afganistana je sicer glavni problem odgovornosti za uničevanje makovih polj, je prepričan. Dejansko za to po njegovih besedah ni odgovoren nihče. Mednarodne sile Isaf nimajo tega mandata, tudi Varnostni svet ZN ne, afganistanska vlada, ki ima desetkrat manjši proračun od proizvajalcev drog, pa še ni prevzela "odgovornosti za varnost v Afganistanu", je poudaril.

"To bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno, saj povzroča tudi velik problem za Zahodno Evropo in Balkan, kjer v nekaterih državah povzroča tudi destabilizacijo razmer. To se že lepo vidi v Kirgizistanu, Tadžikistanu, Turčiji in na Balkanu," je opozoril.

Že več kot milijon žrtev heroina v Afganistanu Mamila pa povzročajo tudi velik humanitarni problem za Afganistan sam. Žrtev heroina v Afganistanu je že več kot milijon. "Izgubljena je celotna generacija, kjer so vsi pasivni narkomani," je dejal.

Obseg proizvodnje maka v Afganistanu naj bi nanesel štiri milijarde dolarjev Problem je tudi "ideologizacija" proizvodnje mamil v Afganistanu, češ da Nato lahko uničuje le polja, s katerimi se preživljajo talibani. A ti od proizvodnje mamil dobijo "le" okoli 150 milijonov dolarjev, medtem ko naj bi celoten obseg proizvodnje maka v Afganistanu navrgel štiri milijarde dolarjev, je še dejal.

Kemikalije in sestavine za predelavo prihajajo iz vsega sveta Predelava opiatov iz afganistanskega maka sicer ne poteka v Afganistanu. Potrebne kemikalije in sestavine prihajajo iz vsega sveta, tako Evrope kot Jugovzhodne Azije in celo Južne Koreje. Slovenski policisti so nedavno zasegli 70 ton anhidridne kisline, izdelane na Češkem, namenjena pa je bila za predelavo afganistanskega maka, je ponazoril.

Ivanov vidi rešitev v ZN Rešitev vidi v tem, da bi večjo odgovornost v boju proti drogam iz Afganistana prevzel VS ZN. Rusija je predlagala tudi izdelavo "interaktivnega zemljevida" infrastrukture proizvodnje drog, ki bi ga lahko dopolnjeval praktično vsak. Poleg tega bi več lahko naredili pri odkrivanju pravih lastnikov polj maka, ki večinoma ne živijo v Afganistanu. Potem bi morda lahko napredovali, je menil Ivanov.