Ne gre le za sodoben trend recikliranja, temveč za nujno potrebo

Nadgradnja ljubljanskega regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) je do zdaj največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji, je ob uradnem odprtju poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Naložbo, vredno 155 milijonov evrov, je z 78 milijoni evrov financirala Evropska unija, 16 milijonov evrov je prispevala Republika Slovenija, preostalih 61 milijonov pa je dodalo 37 občin, vključno z Mestno občino Ljubljana.

90 novih zelenih delovnih mest

Nova pridobitev, ki so jo vsi slavnostni govorniki opisali kot najboljšo svoje vrste v tem delu Evrope, je s poskusnim obratovanjem začela v začetku novembra. Poskusno obratovanje bo trajalo 15 mesecev, v tem obdobju bo s centrom upravljalo podjetje Strabag, ki je tudi vodilo gradnjo. Njihov član uprave ni pozabil pripomniti, da je nadgradnja ljubljanskega RCERO eden redkih gradbenih projektov, ki je bil zaključen tako znotraj zadanih časovnih rokov kakor tudi znotraj predvidenih proračunskih okvirjev.

Med poskusnim obratovanjem bodo odprli 90 novih delovnih mest – zelenih delovnih mest, kot jih je opisal ljubljanski župan Zoran Janković.

Ob koncu obdobja poskusnega obratovanja bodo po preverbi doseženih parametrov upravljanje predali podjetju Snaga, največjem komunalnem podjetju v državi.

Uspeh je že, da smo uspeli združiti 37 županov

Prve pobude za sodobno reševanje vprašanja ravnanja z odpadki v Sloveniji in osrednjeslovenski regiji so se pojavile že pred desetimi leti, je povedal direktor podjetja Snaga Janko Kramžar. "Že to, da smo uspeli združiti 37 županov, je velik uspeh, ki dokazuje, da znamo stopiti skupaj," mu je pritrdil Janković, ki je trdno prepričan, da ta projekt postavlja Ljubljano in ostalih 36 sodelujočih občin na prvo mesto v tem delu Evrope.

"Iz mešanih odpadkov bomo izločili vse, kar je mogoče ponovno uporabiti, iz bioloških odpadkov pa bomo naredili kompost," je namen nadgradnje RCERO opisala ministrica Majcen. Župan Janković je ob tem povedal, da je Ljubljana glede okoljske zavesti že zdaj uspešna, saj reciklira 63 odstotkov odpadkov, za kar bo po njegovih besedah v kratkem v Bruslju prejela tudi priznanje. Obenem je poudaril, da je Ljubljana, ki bo naslednje leto Zelena prestolnica Evrope, edina evropska prestolnica, vključena v program Nič odpadkov (Zero waste). To pomeni skoraj popolno izrabo vseh odpadkov. "Cilj je, da samo 10 do 15 odstotkov odpadkov konča na odlagališčih."

Kohezijska sredstva gradijo vodovode in kanalizacije po Sloveniji

Ministrica za okolje in prostor je še poudarila, da se evropska kohezijska sredstva črpajo tudi za druge okoljske projekte po Sloveniji. Tako je 150 tisoč prebivalcev Slovenije s projekti, ki jih delno pokrivajo evropska sredstva, dobilo priključek na kanalizacijsko omrežje, zgrajenih pa je tudi 1.200 kilometrov novih vodovodov, ki so občutno izboljšali oskrbo z vodo za mnoga gospodinjstva, 20 tisoč prebivalcev pa je prvič dobilo priključek na vodovodno omrežje.

V imenu največjega naložbenika, Evropske komisije, je na odprtju govoril Christos Gogos, namestnik enote za Slovenijo in Hrvaško pri generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno sodelovanje. "Ne gre le za sodoben trend recikliranja, temveč za nujno potrebo," je poudaril pomen nove pridobitve, za katero so vsi govorniki prepričani, da postavlja nova merila za perečo problematiko učinkovitega celovitega ravnanja z odpadki.