Samo Rugelj: Ženske, moški in oskarji petnajst let kasneje

Si predstavljate, da bi na letošnji podelitvi oskarjev ob razglasitvi nagrade za glavno vlogo na oder privihral visok in ognjevit igralec, ki bi skočil do podeljevalke (ta je običajno, ne pa tudi vedno, prejemnica oskarja za glavno žensko vlogo leto poprej), jo vso presenečeno močno objel, upognil v pasu v nekakšen plesni položaj za tango, se skoraj naslonil nanjo, potem pa jo strastno poljubil?

Tudi jaz ne.

Že v nekaj sekundah bi ga javno ožigosali na družbenih omrežjih, nanj bi se naslednji dan spravili komentatorji v najuglednejših tiskanih medijih in najbrž bi ga, če bi imel vloge v filmih, ki šele imajo priti na spored, hitro izrezali iz njih ter ga ročno zamenjali s kakim drugim, manj problematičnim igralcem, njega pa poslali na smetišče filmske zgodovine.

Pred petnajstimi leti je bilo seveda zelo drugače.

Preberite še:

• Samo Rugelj: Belski moški so iz mode – tudi na filmu
• Samo Rugelj: Kje dobiti nekaj denarja za kulturo, obrambo in še kaj

Podelitev oskarjev 2003

Pred petnajstimi leti je oskarja za glavno moško vlogo dobil Adrien Brody za svoj nastop v Pianistu, v katerem je, film je bil posnet po resnični zgodbi in knjigi, upodobil poljskega pianista Wladyslawa Szpilmana, ki je med drugo svetovno vojno skušal preživeti v varšavskem getu, ki so ga vse bolj uničevali in praznili Nemci, Jude iz njega pa pošiljali v uničevalna koncentracijska taborišča. Brody je akademijo prepričal s svojo zadržano igro, s katero je upodobil človeka, ki ga navdihuje glasba, ob tem pa ima izrazit preživetveni nagon.

Nagrado je razglasila Halle Berry, ki je oskarja prejela za svojo igro skromne, a strastne temnopolte ženske v filmu Bal smrti leto poprej, v tistem času pa je bila nedvomno ena najopaznejših igralk na svetu. Vse skupaj je bilo videti, kot da bo šlo še za eno običajno podelitev, potem pa se je zgodilo nekaj nenavadnega.

Adrien Brody je, precej v nasprotju s svojo mirno vlogo v Pianistu, ves evforičen in visok privihral na oder z žarečim obrazom. V nekaj korakih je bil pri igralki, ki ga je čakala z oskarjem. Objel jo je, se tesno kot ljubimec stisnil k njej, potem pa jo na dolgo in globoko poljubil ter jo upognil v položaj skoraj popolne ženske podrejenosti. Halle Berry je s presenečenim nasmehom sodelovala v tej njegovi predstavi, ob tem pa mimogrede malce nejeverno komunicirala tudi z občinstvom v dvorani.

Ko sta se objem in poljub končala, se je Halle Berry odmaknila stran, da je imel Adrien Brody govor, ki ga je na začetku naslovil nanjo, kamera pa jo je pokazala, kako si je ravno popravljala šminko. Posnetek tega koščka podelitve gotovo najdete na spletu.

Video: YouTube

Je bilo vse skupaj zrežirano?

Ko si videl ta del podelitve, se je zdelo, da je zrežiran, saj je bil skoraj nadrealističen. Nastopajoči so bili profesionalni igralci in gotovo je bilo vse vnaprej dogovorjeno, so se pogovarjali ljudje, saj na taki predstavitvi ničesar ne prepustijo naključju, niti takih potez, ki so na prvi pogled videti spontano. Zagotovo.

Ta dogodek, ta trenutek, je postal tudi eden bolj kultnih trenutkov podeljevanja oskarjev v tretjem tisočletju. Kadarkoli so kje vrteli deset ali petnajst ali dvajset najbolj znamenitih podelitev oskarja, je bil zraven tudi ta, presenetljivo prepričljiv poljub, ki ga je eni najlepših žensk na svetu pred celotnim globalnim občestvom ukradel najnovejši kralj filmske igre. Bil je trenutek, ki se je zapisal v zgodovino oskarjev, trenutek sladkega in rahlo šokantnega presenečenja, ki ga na oskarjih pričakujemo vsako leto, če že ne v takih potezah, pa vsaj v zahvalnih govorih.

Ta iluzija je (vsaj zame, morda je bilo vse skupaj razkrito že kdaj prej) trajala do nedavnega.

Ni bilo zrežirano!

Nedavno je Halle Berry nastopila v eni od ameriških pogovornih oddaj, v kateri se je sproščeno kramljalo, po možnosti s poudarkom na humornih iztočnicah. V oddajo so lahko klicali tudi gledalci in tako je poklicala radovednica, ki jo je zanimalo, ali je bil tisti oskarjevski poljub pred skoraj petnajstimi leti zrežiran.

Sproščeni in nasmejani izraz Halle Berry se je v trenutku spremenil in dobil veliko resnejše poteze.

"Ne," je rekla, "ni bilo zrežirano."

"Kako pa ste potem vse skupaj doživeli?" je bilo naslednje vprašanje.

"Kako sem vse skupaj doživela? Če povsem po resnici in resno: mislila sem si, kaj za en k… se zdaj dogaja?!"

Halle Berry je začela na gosto preklinjati, tako da jo je bilo seveda treba cenzurirati s piskom.

"Kakšen pa je bil poljub?"

"Saj veste, ko doživite eno od tistih zunajtelesnih izkušenj ... No, to se mi je zgodilo. Razmišljala sem, kaj za en k… se dogaja. Kakšen poljub je bil? Pojma nimam. Razmišljala sem samo o tem, kaj za en k… se dogaja."

Voditelj oddaje se je smejal. Njemu se je vse skupaj zdelo samo smešno.

Igralkina plat zgodbe, skoraj petnajst let po tem, ko se je vse skupaj zgodilo, pa ta kultni oskarjevski trenutek postavlja v precej drugačno perspektivo.

Sicer šarmantni Adrien Brody si je samovoljno vzel pravico ter se pred množico gledalcev po vsem svetu, da o tistih v dvorani sploh ne govorimo, spravil na Halle Berry in jo proti njeni volji precej zares, morda celo malo nasilno poljubil, ona pa je morala, tudi zaradi tega, ker je bil prenos v živo, na to pristati in odigrati prijetno presenečeno žensko, ki ji vse skupaj skoraj godi. Da je (bil) on belopolt in ona temnopolta, je samo še dodatna, za Brodyja prav nič olajševalna okoliščina.

Glede na še zmeraj živo jezo, ki jo je kazala Halle Berry skoraj petnajst let kasneje, si lahko mislim, da bi ista igralčeva poteza, če bi bila izvedena nekaj kasneje, morda na pooskarjevski zabavi, najbrž naletela na povsem drugačen odziv.

Preberite še:

• "Tam nekje je človek, ki lahko pozdravi pijance!"
• Koliko mesa je treba pojesti dnevno?

Podelitev oskarjev 2018

Letošnja podelitev oskarjev je bila v tem smislu bistveno bolj uglajena in spolno ter rasno uravnotežena. Seveda so se še vedno dogajale simbolične napake. Recimo: ker so zaradi spolnih napadov na ženske odpovedali nastop lanskega prejemnika oskarja za glavno vlogo Caseyja Afflecka, sta nagrado za glavno žensko vlogo letos podelili dvakratna oskarjevka Jodie Foster in nedavna oskarjevka Jennifer Lawrence. Čakaj, sem se vprašal, sta ti dve fenomenalni in karizmatični igralki v očeh organizatorjev šele skupaj vredni za enega Caseyja Afflecka? Upam, da ne.

Vrhunec je bil seveda govor Frances McDormand, ki je pozvala vse letošnje oskarjevske nominiranke, naj vstanejo. Vstajale so na raznih koncih dvorane, bilo jih je kar nekaj, vendar še zmeraj precej malo. Pozvala je producente in financerje filmov, naj si pogledajo te ženske in jim položila na srce, da te ženske imajo zgodbe in imajo projekte, ki potrebujejo finančna sredstva, zato naj jih v naslednjih dneh povabijo na sestanek in jih poslušajo.

Foto: Reuters

Svojo poslanico je strnila v dve besedi: "Inclusion rider!" To bi lahko prevedli kot "vključevanje sopotnikov", torej možnost, da igralci, ko podpisujejo pogodbe za nastope v filmih, zahtevajo, da so igralske zasedbe ustrezno mešane in barvite glede na spol, raso, spolno pripadnost in druge telesne različnosti.

Francis McDormand je pozvala vse, ne samo ženske, naj si prizadevajo za to, da bodo vsi igralci, ne glede na to, kakšni so, deležni enakopravne obravnave in vključevanja v igralske zasedbe.

Pot do tega je še dolga.

Petek, 9. marec

Včeraj je bil 8. marec in tudi po vsej Sloveniji so se vrstile razne prireditve, ki so opozarjale na položaj žensk v naši družbi. Med drugim je bila podeljena tudi bodeža neža za najbolj seksistično izjavo preteklega leta. Nominiranih je bilo kar nekaj zelo neprimernih medijskih izjav.

Tudi pri nas je pot do enakopravne obravnave žensk še dolga. Morda bi lahko bil prvi korak to, da bi selektorji bodeče neže prihodnje leto ostali brez dela.