Tomaž Štih

Petek,
22. 1. 2021,
22.00

Osveženo pred

3 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

111

Natisni članek

Natisni članek

internetna nevtralnost Kitajska ZDA kolumna Tomaž Štih

Petek, 22. 1. 2021, 22.00

3 leta, 10 mesecev

Tomaž Štih: Pustite sled

Tomaž Štih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

111

Tomaž Štih | Tomaž Štih je kolumnist Siol.net. | Foto Osebni arhiv

Tomaž Štih je kolumnist Siol.net.

Foto: Osebni arhiv

"Zgodilo se je. Nihče ni ukrepal. Zato se bo najbrž ponovilo."

Klasična internetna nevtralnost pomeni enako obravnavo mrežnega prometa vseh strank s strani ponudnikov interneta. V praksi pa pojem internetne nevtralnosti danes vključuje tudi internetne storitve višjega nivoja: spletne brskalnike; spletišča (trgovine!) za nameščanje aplikacij; iskalnike, elektronsko pošto in druge temeljne servise. Enaka obravnava zgolj mrežnega prometa tj. klasična internetna nevtralnost vam ob neenakem dostopu do teh storitev ne nudi več polne izkušnje interneta.

Tomaž Štih
Mnenja Tomaž Štih: Javni sektor v senci

Zelo malo ljudi je pričakovalo brutalno politično cenzuro, ki se te dni vsem na očeh dogaja v Združenih državah Amerike. Ne le, da so bile Združene države Amerike do nastopa Bidnovega režima ena redkih držav na svetu, ki je ščitila svobodo govora in celo ni poznala novodobnih ideoloških domislic socialistov iz osemdesetih let, npr. t. i. "sovražnega govora"; ampak smo od ameriškega zasebnega sektorja vedno lahko pričakovali, da se bo kot podivjani lev boril za svoje stranke in proti politiki! V številnih primerih so mnogo manjša podjetja od silicijskih gigantov pogumno kljubovala zahtevam ameriških vlad po izročanju podatkov o strankah.

Podjetništvu naklonjena zakonodaja ZDA je tudi ščitila manjše pred samopašnostjo velikih. Podjetje Parler bi nekoč velike igralce, ki bi ga čez noč usklajeno skušali izbrisati z interneta in bi bili povezani s konkurenti, za reketiranje in kartelno dogovarjanje iztožilo do gat. Toda danes silicijski Leviathan Googla, Appla in Amazona, ki je to dejansko storil, deluje pod palerino predsednika in kongresa. In veliko vprašanje je, kako neodvisna je sodna oblasti v ZDA lahko v razmerah de facto enostrankarskega sistema ter tesne prepletenosti teh korporacij z najvišjo politiko v državi.

Združene države Amerike so januarja najbrž za najmanj dve leti prenehale biti "land of the free and home of the brave" in s sabo v brezno potegnile tudi utopijo internetne nevtralnosti.

Tomaž Štih
Mnenja Tomaž Štih: Radikalizacija koga?!

Nedavno smo na zahodu kot argument proti kitajskemu podjetju Huawei uporabljali zakonodajo, ki jih zavezuje podatke strank izročati kitajski vladi. Danes je jasno, da so Apple, Amazon, Google, Twitter, Facebook in še marsikdo pripravljeni Bidnovemu režimu omogočiti vpogled v prav vse vaše podatke in vas na zahtevo politike tudi brez razmisleka izključiti. Preprosteje povedano je gostovati pri teh podjetjih zdaj približno enako varno in zanesljivo, kot gostovati na strežnikih podjetja, katerega lastnica je komunistična partija Kitajske. Tako kitajska partija, kot omenjeni silicijski Leviathan bodo odličen poslovni partner. Dokler boste ubogljivi.

V takšnih razmerah je posebej problematično gostovanje informacijskih storitev držav na oblakih teh korporacij. Če to lahko počnejo svojim lastnim ljudem v Združenih državah Amerike, kjer se je še včeraj dalo od neprijaznega podjetja iztožiti milijon za prevročo kavo, je povsem realen scenarij, da tuji državi ob nestrinjanju z Bidnovim režimom preprosto izključijo temeljno informacijsko infrastrukturo in jo tako vržejo na kolena.

Pred tovrstnim tveganjem se države lahko varujejo tako, da v čimvečji meri sprejmejo odprto kodo in se aktivno izogibajo kibernetski odvisnosti ter za vse kritične storitve ustvarijo lastne oblake, namesto, da bi gostovale v korporacijskih.

Tomaž Štih
Mnenja Tomaž Štih: Karantenija

Dobra novica je, da so tudi vam že na voljo številne odprtokodne rešitve in alternative, ki so vmes prebolele otroške bolezni. Danes so to zelo preprosta orodja - za nameščanje in uporabo.

Tule je, brez posebnega vrstnega reda, nekaj nekomrecialnih, odprtokodnih rešitev, ki jih lahko uporabljate za varnejše komuniciranje. Za operacijski sistem si lahko naložite katero od različic Linuxa, najbolj poljudna in preprosta za instalacijo je različica Ubuntu Linux. Namesto Microsoftovega, Applovega ali Googlovega brskalnika, lahko uporabljate brskalnik Brave. Iskalnik DuckDuckGo je spodobno nadomestilo za Google. Med vsemi orodja za kramljanje, najmanj podatkov o vas zbira signal. Alternativa Twitterju je gab, sčasoma pa se bodo pojavila tudi decentralizirana in distribuirana orodja, ki jih bo zelo težko centralno izključiti.

Vse te rešitve niso idealne, so pa nedvomno boljše, kot da nepripravljeni čakate na trenutek, ko bo nek vaš zapis ali misel, ki ne bo po volji novim kriterijem misli in izražanja, postal preveč priljubljen in se vas bodo odločili izbrisati. Najdite si orodja za delo in ustvarjanje, ki vam jih ne bodo mogli izklopili. Razširite svoja nova domovanja med prijatelji, znanci in podporniki. Pustite sled. Po njej vas bodo našli, če čez noč nenadoma izginete z interneta, kot da vas nikoli ni bilo. In - skrbite za druge. Če kdo izgine, ga poiščite ter delite njegova sporočila s skupnimi znanci.

Tomaž Štih je leta 2002 ustanovil Libertarni klub in pisal prvi politični blog Libertarec. Pod tem imenom je danes znan na družbenih omrežjih. Bil je ustanovni član in programski vodja Državljanske liste, član kabineta finančnega ministra Janeza Šušteršiča v obdobju druge vlade Janeza Janše leta 2012, po padcu te vlade je odšel v London, od koder praviloma pošlje kolumne. V času epidemije se je Štih odpovedal honorarju.
 
Tomaž Štih
Mnenja Tomaž Štih: Svobodna naselja
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.