Skrajno resna napoved

Na prvenstvo stare celine je slovenska zasedba odhajala brez velikih pričakovanj, a pustila neverjetno dober vtis, vpisala tretjo najboljšo uvrstitev v zgodovini, član ekipe je bil celo imenovan v idealno sedmerko EP 2012. Ostaja le nekoliko grenak priokus zaradi spodrsljaja, ki je Slovenijo stal tretjega nastopa na olimpijskih igrah. Šesto mesto je po srebru leta 2004 in petem mestu leta 2000 tretji najboljši rezultat v zgodovini Slovenije. Morda se bodo nekateri, ki podcenjujejo ta šport in poveličujejo druge moštvene, dregnili ob "le" dve zmagi in pet porazov. A šteje le končna razvrstitev. In ta je odlična. Pa tudi nepričakovana. Šesto mesto je dejstvo in skrajno resna napoved proti svetovnemu vrhu. Ob tem, da je četa Borisa Deniča prepričala s predstavami na parketu. Granitna obramba je bistvena odlika reprezentance, ki jo je zgradil Denič. Strokovnjaki so si enotni, obramba je moment volje in srca. Ti dve odliki sta absolutno krasili našo zdajšnjo izbrano vrsto. Marsikatere v preteklosti pač ne, ko je bila tehtnica prevešena na stran kakovosti, a sta manjkali prav ti karakteristiki. Čeprav po telesnih značilnostih Slovenija caplja za velesilami, je robustnim članom najboljših ekip sveta, kot so Hrvaška, Islandija, Španija, povzročala preglavice.

Na njej bo treba graditi rokometno hišico tudi v prihodnje. Šibkost se je poznala v napadu. Treba se je zavedati, da so Slovenci nastopili brez prvih dveh mož zunanje linije – Jureta Natka in Nenada Bilbije. Napake so se porajale zaradi mladosti, neizkušenosti, morda tudi padca koncentracije, ki jo je povzročala velika minutaža prve postave. Brez kančka dvoma pa lahko rečemo, da so Slovenci v 14 dneh na prvenstvu navduševali. En cilj so rokometaši izpolnili, pred drugim pokleknili. Za tem bodo še jokali, saj se priložnost za olimpijske igre ponujajo le na štiri leta. Če ne drugega, ostaja tolažba, da je slovenski rokomet edini od moštvenih športov, ki je kdaj našo državo zastopal na največjem tekmovanju na svetu.

Čeprav so v moštvu Slovenije ves čas v ospredje postavljali kolektiv, ne gre pozabiti posameznikov naše izbrane vrste na čelu s kapetanom Urošem Zormanom, ki so mu rokometni trenerji na prvenstvu podelili veliko priznanje z imenovanjem v ekipo "all stars". Skupni imenovalec: pozitivna ocena za Slovenijo. Zanesljivo pa bo odslej precej težje. Zaradi pričakovanj javnosti in razkrivanja kart nasprotniku. Ne bo več nepoznanih igralcev …

Slovenija se je predstavila z eno boljših iger na prvenstvu, kjer sicer ni bilo videti vrhunskega rokometa. Pravzaprav nič novega. Popoln kolaps so doživeli Francozi, srbska igra ni bila podobna ničemur (slonela je na vratarju Staniću), makedonska je slonela na dveh igralcih, Nemci so v pomlajeni zasedbi hitrejši, a daleč od vrhunskih. Najlepše na oko, moderne so bile reprezentance s severa Evrope. Med njimi Danska, ki je povsem prepričala tako v obrambi kot napadu, kjer združuje kar nekaj "čudežnih dečkov". Na koncu je zmagal rokomet. Če bi se zlata veselili Srbi, bi bila to sramota za ta šport.