Silvestrski poljub Violete Tomić

Nipič pred kamerami ljudi ni pozval, naj se, če se le lahko, cepijo. Čeprav je znano, da imamo kot skupnost s tem težave. In bi s tem vsem pomagal. Če že sebi ni mogel. Je pa pred kamerami vsaj poskusil zapeti. K cepljenju pa je pozvala stranka Levica Luke Meseca, ki se je ogradila od ravnanja svoje poslanke Violete Tomić, ki je javno razkrila, da se je zdravila z zdravili, ki jih zdravniki odsvetujejo. Ker lahko hudo škodujejo. V ZDA se je agencija za zdravila na podobne ideje, ko so pred časom krožile tam, odzvala tako:

You are not a horse. You are not a cow. Seriously, y'all. Stop it. https://t.co/TWb75xYEY4

— U.S. FDA (@US_FDA) August 21, 2021

Ljudi je poslanka pozivala k zdravstveno tveganemu ravnanju. Iz Levice so, ko so se od tega "ogradili", sporočili, da pa ima Tomićeva, ki vodi odbor za kulturo, pravico do svobodne izbire in da torej lahko javno nasprotuje trudu zdravnikov, da bi se čim več ljudi cepilo, in priporoča zdravila, ki ne pomagajo, imajo pa resne stranske učinke.

Ko je dobro, da je Levica pogorela na EU volitvah 

Pri Tomičevi in Levici smo imeli precej sreče, da so propadli na zadnjih evropskih volitvah. Tomićeva je bila na evropski ravni namreč kandidatka za vodenje Evropske komisije. V nekoliko tujem jeziku – "spitzenkandidatka". Si predstavljate, kako bi bilo danes, če bi se volitve obrnile drugače in bi Evropsko komisijo namesto Ursule von der Leyen vodila Violeta Tomić, ki bi na spletnem omrežju evropske državljane pozivala k vsesplošni dostopnosti zdravljenja s spornimi zdravili in proti "siljenju" s cepivi. Tako:

V tistem delu Evrope, kjer je manj Violet Tomić, Zoranov Stevanovićev in Ladislavov Troh, so kljub visokemu številu okužb bolnišnice, intenzivne enote in pogrebni zavodi veliko manj obremenjeni. Foto: STA , Njena stranka bi se pozneje od takšnega pozivanja k nerazumnemu ravnanju sicer ogradila, a sporočila, da ima njihova šefica Evropske komisije pravico do "svobodne izbire". Odmevalo bi. Zdi se sicer, da bi sprožilo predvsem zgražanje, ker v Evropi vsega tudi ne moreš prodati. Še v Sloveniji ima Levica zdaj nekaj težav. Ni pa ta poslanka v svetovnem merilu z nenavadnimi idejami povsem osamljena. Hidroksiklorokin sta, a bolj na začetku epidemije, ko ni bilo cepiv, učinkovitih zdravil in veliko upanja, že priporočala ameriški predsednik Donald Trump in brazilski voditelj Jair Messias Bolsonaro. Številni zdravstveni strokovnjaki, tudi v Sloveniji, so se jima čudili. A podatkov in resnih študij je bilo takrat veliko manj. Trump pa nikoli ni nasprotoval cepljenju. Obratno, posledica velikih naložb vlade ZDA, ki jo je vodil, je, da smo cepiva dobili hitro. V tistem delu Evrope, kjer je manj Violet Tomić, Zoranov Stevanovićev in Ladislavov Troh, so kljub visokemu številu okužb bolnišnice, intenzivne enote in pogrebni zavodi danes veliko manj obremenjeni. Stisk zaradi zapiranja skupnosti pa je manj.

Kot je to v politiki precej običajno, pa so krivci za težave, ki jih imamo mi, drugi pa ne, tisti, ki najbolj vpijejo čez druge.

Tomićeva je predstavnik dela slovenske družbe, ki se požvižga na stroko in znanost, in to tudi javno manifestira. To so počeli tudi z velikimi vstajami proti cepljenjem in drugim razumnim ukrepom za omejevanje epidemije, ki smo jim bili priča. Nobena skrivnost ni, da to podpira tudi pomemben del slovenskih medijev in del tega je bilo najbrž tudi to, da ob Alfiju Nipiču ni bilo logičnih vprašanj.

Kam je zabredlo slovensko novinarstvo, pa je še bolj pokazal odziv društva novinarjev, ko so nam iz vrhovnega sodišča zagrozili s tožbo, ko smo jih prosili za dokumente, ki bi takoj odpravili govorice o spornosti diplome in državnega pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše. Na vrhovnem sodišču so ocenili, da je novinarsko preverjanje kaznivo. Napovedali so celo, da bodo odškodnino, ko nas bodo iztožili, namenili v dobrodelne namene. Si predstavljate? To se zgodi, če zahtevaš informacije povsem javnega značaja, ki bi morale biti brez vsakega truda takoj dostopne javnosti. Na vrhovnem sodišču, kjer so že presenetili, ko so za kazenske postopke razglasili, da zanje zakon o dostopu do informacij ne velja. Sodbe na tem področju pa so skrivali že pred tem. Denimo o goljufanju nekdanjega župana Maribora Andreja Fištravca v volilni kampanji, ko ni plačal računov. Več o tem si lahko preberete tukaj: VRHOVNO SODIŠČE: OBVEŠČANJE O GOLJUFANJU V FIŠTRAVČEVI KAMPANJI "NI V JAVNEM INTERESU". Fištravec ni bil edini. Tudi SD jih ni plačevala. A tega si pri SD, kjer sem dejstva razkril enako kot pri Fištravcu, nihče ni upal preganjati. Računsko sodišče pa je poslovanje, ko stranka ne plača računov kampanje, ocenilo celo z dobrimi ocenami. 

Ker je bil odziv vrhovnega sodišča na prošnjo po dokazilih o izobrazbi povsem nezaslišan, smo na Siol.net javno protestirali in tudi sodniško društvo vprašali, ali so takšne arogantne grožnje vrhovnih sodnikov medijem v skladu s sodniško etiko. Pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, kjer smo zaradi ignorance tudi sprožili postopek, pa so nam precej razumno svetovali, naj znova opozorimo vrhovno sodišče, da morajo na novinarska vprašanja odgovoriti po zakonu o medijih, glede dostopa do dokumentov pa da morajo v primeru zavrnitve izdati odločbo. To je pomembno, da bi lahko spor proti vrhovnemu sodišču sprožili mi. In ne oni proti nam. S čimer so grozili. Oni so s prikrivanjem podatkov kršili pravice ljudi v tej skupnosti in ne mi njihove, ko zahtevamo informacije javnega značaja. Obnašajo se kot nekoč jugoslovanska ljudska armada. Ki so jo menda tudi ogrožali mediji. Z besedo. S preverjanjem dejstev.

Ko se služi s ponarejenimi diplomami in informacijami o njih

Prikrivanje podatkov ni slovenska posebnost. Značilno je tudi za BiH, kjer je Masleša diplomiral in kjer kupovanje diplom ni velika posebnost. Foto: STA , Na vrhovnem sodišču so se, ker smo vztrajali, nekoliko popravili in nam pozneje sporočili vsaj, kje in kdaj je Masleša diplomiral, in tudi številko njegove diplome so razkrili. Niso pa odgovorili na preprosto in jasno vprašanje o državnem pravosodnem izpitu, ki je po diplomi nujen pogoj, da je kdorkoli lahko sodnik. Namerno so zamolčali. Imajo posebno službo s plačanimi profesionalci. Vsi davkoplačevalci jih plačujemo za nemarno opravljeno delo.

Prikrivanje podatkov ni slovenska posebnost. Značilno je tudi za BiH, kjer je Masleša diplomiral in kjer so oblasti pri preiskovanju ponarejenih diplom naletele na presenetljivo težavo, ker so univerze zahtevale plačilo za informacije o svojih diplomantih. Za denar pokažejo vse. A to je zavleklo preiskave, ker v proračunu ni bilo postavke za plačila pridobivanja podatkov o diplomah z univerz. Več podrobnosti o preiskavi tožilstva BiH zaradi sto kupljenih diplom proti 72 osebam lahko preberete tukaj.  

Bolj desno združenje novinarjev in publicistov je nezaslišan odziv vrhovnega sodišča, da ne smemo preverjati dejstev in da nas bodo tožili, kritiziralo. Društvo novinarjev, ki se je zadnje desetletje pomaknilo močno v levo, pa se je odzvalo s sporočilom, da se jim ne zdi vredno reagirati. Molčali so. Molk je bil zgovoren. 

Novice To so ključna vprašanja o Masleševi diplomi, na katera še vedno ni odgovorov #video

Slovensko novinarstvo je politično razdeljeno bolj kot politika in na solidarnost celo tam, kjer gre nesporno za interes medijev in javnosti, ne gre računati. Profesionalnost je mrtva. Nadomestile so jo politične računice. Društvo novinarjev molči, ker je Masleša politično pomemben sodnik, ki ga je na vrh sodstva spravila politična levica ob ostrem nasprotovanju desnice. Pred volitvami leta 2014 je pomagal spraviti v zapor takrat favorita volitev Janeza Janšo (SDS). Kot je pozneje soglasno presodilo ustavno sodišče, bi se iz odločanja moral izločiti. A se ni. Ravnanje predsednika vrhovnega sodišča je bilo nepošteno. Nepošteno je sodil. Že zaradi tega mu danes ne verjamemo povsem. A preden kaj res očitamo, novinarji preverimo. Da ne bi smeli preverjati, je nezaslišana zamisel.

Podobno neprofesionalne odzive smo opazili že pri športnem prvaku Timu Gajserju, ki pa ni vrhovno sodišče. In do njegovega ravnanja zaradi tega ne moremo in ne smemo biti enako kritični. Ni najvišji državni funkcionar. Kar je Branko Masleša. Ni vrhovni sodnik. Je pa njegova ekipa reagirala podobno kot vrhovno sodišče z odzivom, da ne smemo nič niti vprašati, in s sporočilom, da z nami ne bodo več govorili, če ljudem ne bomo prikrili, da bi lahko bil Gajser skupaj še z nekaj policisti ob službo zaradi ugotovitev pri preiskavi upokojenega zdravnika v Lenartu Rajka Brgleza in zasebnega zdravnika Izudina Kanlića. Delovno razmerje na policiji je Gajser na koncu sam odpovedal. Ozadje zgodbe, ki ga večina ljudi ne pozna, pa je, da je prikrivanje resnice Gajserjeva ekipa zahtevala od novinarja Iztoka Hočevarja, ki novinarskega dela nekaj časa res ni mogel opravljati. Imel je hude zdravstvene težave po cepljenju s cepivom Janssen, ki je bilo razlog za smrt nesrečne Katje in ga država medtem ne uporablja več. Bil je, denimo, za dalj časa ob vid. A na srečo se je sčasoma pokazalo, da živčni sistem ni trajno okvarjen. V teh dneh se je cepil z dodatnim odmerkom. Tokrat Pfizer. Bilo je nekaj pričakovanih stranskih učinkov dodatnega cepljenja. Slabo počutje. Tudi sam sem jih imel nekaj dni prejšnji teden, ko sem bil cepljen tretjič. Mrzlico in vročino. Ob Iztoku nas je bilo strah. Ne živimo v pravljičnem svetu. A cepiva in moderno zdravstvo, čeprav so tudi stranski učinki, pomagajo. Kot je odličen avtomehnik Toni rešitev, če je treba popraviti zavore avtomobila. Violeta Tomič, čeprav je poslanka Levice in šefica odbora za kulturo, ni prava za to. In ne za nasvete o zdravilih in cepljenju.

Novinar Iztok Hočevar je ravnal prav. Ob cepivih in Gajserju, kjer je vztrajal pri še dodatnih preverjanjih, in zaradi tega zgodba, kako bi prvak kot policist lahko izgubil službo, ni bila objavljena že prej. 

A prisiliti mediji k pravilnemu ravnanju ne moremo nikogar. Lahko le opozorimo, da ni prav to, kar počne Tomićeva, in da ni prav, ko se na preverjanje z grožnjami odziva vrhovno sodišče, in da ni prav, da društvo novinarjev ob takšnih dogodki politično preračunljivo molči.

Precej sumljiva je bila tudi odločitev senata vrhovnega sodišča, ki ga vodi isti Branko Masleša, ki je na prostost izpustil Dragana Tošiča in njegove balkanske trgovce s kokainom, že sprejeto odločitev pa bodo, tako kaže, razglasili v prihodnjih dneh, ko bodo ravno obveljali daljši zastaralni roki za organizirani kriminal v primeru točno takšnih odločitev vrhovnega sodišča. Namesto dve bo poslej pet let časa za morebitno ponovno sojenje.

Novice Vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tošića spustil iz zapora

Zdi se, da so na vrhovnem sodišču poskušali prehiteti spremembo ureditve, ki jo je že uzakonil državni zbor in bo po objavi v uradnem listu zdaj obveljala. Če je to res, je to nov škandal. Po neuradnih podatkih je Masleša pred odločanjem prejel pisni protest, da tako na hitro ni mogoče odločati, ker morajo imeti sodniki, ki odločajo, možnost vsaj prebrati in nekoliko preučiti vse skupaj. A bi naj predsednik senata zavrnil vsako "zavlačevanje". Močno se je mudilo s Tošičem. 

Novice Naglica: vrhovni sodniki so "kokainske bojevnike" rešili pred podaljšanjem zastaralnih rokov

Pomembnih dejstev, če jih poznamo, javnosti mediji ne smemo prikrivati. Novinarji in mediji tudi morajo preverjati. Na vse možne načine. In sprožati razprave. V svobodnih družbah to ni zločin. V državnih institucijah, tudi na sodiščih, kjer se preverjanjem izmikajo, pa smo pač priča zlorabi oblasti, ker tisti, ki vse skupaj vodijo, verjamejo, da so nad zakonom in nedotakljivi. Nekoč so res bili. 

Danes niso povsem. Pišemo o njih še lahko.