prazniki
Sobota, 24. 12. 2022, 22.24
1 leto, 12 mesecev
Nina Gaspari: Palček s police
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
5
V začetku decembra me je klicala prijateljica, ki je letos želela otrokoma predpraznični čas popestriti z božično igro "palčka s police", ki jo je opazila na enem od družbenih omrežij. "Ti zagotovo veš, v kateri trgovini bi našla tisto lutko palčka, ki se vsak dan spomni nove pogrutavščine in ponagaja otrokom," je rekla v telefon, prepričana, da ji bom rešila izziv. Vrnila sem ji tišino, ki je presenetila tudi mene. V glavi mi je odmevala misel, ali smo dokončno tudi pri nas božični čas razpotegnili na ves mesec in padli v predpraznično iskanje popolnih daril in doživetij, ki jim ni videti konca, ob tem pa pozabili, čemu je ta čas namenjen.
Palček ali škrat s police (v angleščini elf on the shelf) je nov fenomen, ki je preplavil družbena omrežja. Ideja je iz istoimenske ameriške knjige, ki je bila prvič izdana leta 2005 in je v zadnjih letih zrasla v pravo predbožično prodajno uspešnico.
Palček s police v obliki lutke decembra opazuje otroke in o njihovi (ne)pridnosti poroča Božičku. Tako naj bi se palček vsako noč, ko otroci spijo, odpeljal na Severni tečaj, predal poročilo Božičku in se zjutraj, preden se otroci zbudijo, vrnil v njihove domove. Vsako jutro otroci lutko palčka najdejo na drugem koncu doma, zelo pogosto tudi s triki, ki jih zvečer zanje pripravijo starši.
Takšna je bila vsaj osnovna ideja. A danes ideja ne velja veliko, če ji ne pripnemo pristne reakcije, v tem primeru začudenega, nasmejanega in občasno prestrašenega otroka, dodamo še razdelane scenarije pogruntavščin, ki naj bi jih čez noč za otroke pripravil palček, in tega ne objavimo na svojih družbenih omrežjih.
Si predstavljate, da si zvečer vzamete čas za napihovanje 900 balonov različnih barv, s katerimi napolnite dnevno sobo? Ali pa prav vsak izdelek v svojem hladilniku zavijete v darilni papir? To je le nekaj videov, ki v tem času na družbenih omrežjih delijo ideje za starše in ponujajo vpogled v skorajda filmske scenografije, ki jih ti pripravljajo.
Če velja verjeti fenomenu, potem so v teh dneh ameriški, angleški in morda že tudi slovenski starši utrujeni od celomesečnega preživljanja večerov v pripravah najbolj popolnih izzivov za svoje otroke.
S svojim deljenjem izzivov pa so dodatno prispevali tudi k pospeševanju in grajenju tekmovalnosti za najboljšo idejo in prigodo palčka lutke.
Pomislite, vsak dan, ves mesec, do božiča.
"Res ne bi vedela," sem odgovorila prijateljici in upala, da uide trendu in s tem dodatnim zadolžitvam v njenem že tako obveznosti polnem dnevu.
Vpliv množice
Pogovor s prijateljico mi je dal misliti, kako hitro na nas vplivajo trendi, ki se nam v obliki takšnih in drugačnih "palčkov s polic" smejijo s številnih ekranov, ki nas obdajajo. In zakaj jim tako težko ubežimo?
Če si priznamo ali ne, vplivu množice se je težko izogniti, še težje pa ubežati njenemu toku. Francoski psiholog in sociolog Gustave Le Bon, ki je svoje življenjsko delo namenil raziskovanju psihologije množic, je pred več kot stotimi leti prišel do spoznanja, da se znotraj posameznih množic izgublja moč posameznika.
Ko izgubi individualnosti prištejemo še medije, družbena omrežja in nenehen občutek, da moramo loviti družbeno normativne ideje, pa dobimo skorajda nerešljivo formulo, s katero se bomo vplivu od zunaj še težje zoperstavili.
Zdi se, da smo nekje kolektivno izgubili lastni občutek, kaj je za nas dobro in kaj ne. Za kaj je dobro namenjati svoj čas in za kaj ne. Impulzi iz okolja nas nenehno opozarjajo, da se sreča skriva zunaj nas. Običajno v obliki oglasnih posnetkov srečnih in nasmejanih ljudi, ki so videti skoraj enaki nam. Le da običajno pridejo z idealno rešitvijo naših težav. In, v teh dneh, božičnim popustom.
Iskanje enostavnih rešitev
Med nami verjetno ni junaka, ki ne bi vsaj enkrat na spletu iskal bližnjice in prikaza za hipno rešitev težave. V svetu Instagrama, YouTuba, TikToka in drugih omrežij je takšnih prikazov v obliki videopojasnil na milijone.
Prikaz poenostavljenih poti do rešitev, ki so nam še pred kratkim predstavljale miselni izziv, nam je vzel še eno pomembno priložnost. Če za svoje težave vedno poiščemo hitro rešitev, ki nam jo predstavi nekdo drug, izgubimo možnost učenja novih veščin ter spoznavanja svojih sposobnosti in mej. Še več, izgubimo tudi edinstveno možnost, da pri sebi prepoznamo lastno dojemanje uspeha in poraza.
Vse stavimo na to, da, kot mnogi drugi pred nami, pridemo uspešno na cilj. In to delimo s svetom na svojim omrežjih.
Beg od sebe
Vrnimo se k moji prijateljici in izzivu s palčkom na polici, ki si ga je naložila na ramena. Vsak večer, ves mesec, je bila pripravljena svoj dragoceni čas vložiti v pripravo novih in novih pogruntavščin, s katerimi bi zjutraj razveselila svoja otroka. S tem seveda ni nič narobe.
Ob razmišljanju o novi ideji za tisti dan bi skočila na splet in v želji, da najde bližnjico, dobila hitrejši prikaz postavitve novega izziva palčka s police za tisti dan. Verjetno bi v tretjem tednu decembra, utrujena od vsakodnevnih večernih zadolžitev, na spletu že iskala tudi zapise o starših, ki zaradi palčkov na polici zadnji mesec leta komaj še najdejo energijo za kaj drugega. Brez skrbi, tudi teh člankov je seveda na milijone.
Vprašam se, zakaj se nam zdijo takšne ideje, kot je lutka palček (ali pa katerakoli druga), dobre. Zakaj se ujamemo na trnke, ki nam odvzemajo priložnost, da se za tistih nekaj minut, ki so nam na voljo v hitrem ritmu življenja, ne uzremo vase, temveč bežimo od vsake priložnosti, da si vzamemo čas zase?
Kje je sreča?
Eden od ključnih elementov, ki poganja k potrošnji usmerjeno družbo, je tudi sporočilo, da za srečo ali rešitev naše trenutne težave zadostuje samo še en nakup.
Če se taka rešitev in pot do sreče skriva zunaj nas, potem ni čudno, da veliko lažje prisluhnemo drugim, kot da bi si vzeli čas in prisluhnili sebi. Hitreje bomo objeli nove trende, ki jih vidimo okoli sebe. Še hitreje bomo prisluhnili tistim, ki nam prikazujejo svoje odzive na uspešno izpeljane izzive in naloge.
S tem preložimo vzpostavljanje svojega zadovoljstva in nenazadnje svoje sreče na druge. In se razbremenimo tudi odgovornosti, da takoj, ko nekaj ne gre po našem načrtu ali pričakovanjih, najdemo krivca, ki je zunaj nas, seveda. Pa tudi če je to Nancy iz Kansasa, ki nas je naučila novega trika za palčka s police.
Pot k sebi
Pred nekaj leti sem na en povprečen zimski večer prvič ujela misel, ki me je v hipu razbremenila. "Našla si svoje ravnotežje," sem si v mislih prepotentno rekla in nekaj trenutkov kasneje, kot se za družbo, v kateri živimo, spodobi, svoje veliko spoznanje v obliki ključnika #lovimravnotezje objavila na svojih družbenih omrežjih.
Šele čez čas sem ugotovila, da je ravnotežje dinamično. Občutek, da imamo v danem trenutku vse stvari pod nadzorom in da vse teče, kot smo si želeli, ni statičen. Pride in gre. Običajno hipno in brez predhodnega opozorila.
Veliko energije je treba vložiti v iskanje svojega ravnotežja. Ukvarjati se moramo z iskanjem in prepoznavanjem našega osebnega smisla, pa smiselnega dela, ki ga povežemo s svojimi vrednotami, željami in cilji. Naučiti se moramo postavljati meje, se spopasti s svojimi strahovi, usklajevati vse vloge, ki jih igramo, in prepoznavati svoje prioritete skozi vsakdan.
Lažje je, da ta spoznanja iščemo drugje. Precej manj napora od nas zahteva, da pri drugih preverimo, kako upravljajo svoja življenja, in prepoznamo ideje, ki jih prenesemo k sebi.
Čas za odnose
Zato sva z mojo prijateljico pogovor končali z idejo, da otroci vsak večer sami najdejo igro, izziv ali trenutke, ki jih namenijo "možgančkanju". Ona pa si privošči tistih nekaj trenutkov zase in dela ... kar ji srce poželi.
Sebi in vam želim, da v teh prazničnih dneh ne izgubite sebe in del čarobnosti, ki jo ponuja ta čas. Vzemimo si vsi skupaj čas za počitek, klepete in samorefleksijo. In potegnimo to obdobje usmerjanja vase in stvari, ki so nam resnično pomembne, čim dlje v leto 2023.
Pa srečno.
5