Petek, 14. 1. 2022, 22.11
2 leti, 3 mesece
Miha Mazzini: Zakaj bi uničevanje medijev moralo skrbeti nas vse?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
54
Naj tokratno kolumno začnem s priznanjem: enkrat lani sem povišal glas na takratnega direktorja RTV Igorja Kadunca. On bi verjetno povedal, da sem ga nadrl. Srečal sem ga prvič v življenju in torej ne gre za kakšne stare zamere. In ko že priznavam, naj takoj dodam še drugo priznanje: ni mi žal.
TV Slovenija in kolumnisti
Na svoje poskoke glasilk sem se spomnil ob zadnjih dogodkih na TV Slovenija. Začelo se je s kolumnisti v oddaji Studio City. V. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh je objavil, da jim ukinja honorarje, saj veste, varčevanje. Baje jim plačujejo po 120 evrov, in ko se bodo znebili tega stroška, bo zavladala bogatija.
Ko je po medijih završalo, je Valentin Areh pojasnil, da ne ukinja njihovih prispevkov, torej naj še naprej hodijo v studio, le da ne bodo plačani. Za spodbudo jim je celo podaljšal čas pred kamero za tri minute, seveda tudi neplačane (vir).
Naj ponovim za tiste, ki se na delo v medijih ne spoznate.
Do vas pride šef in vam pove, da ima dobro in slabo novico.
1. Slaba: od zdaj za vas ni več plače. Svojih osem ur lahko oddelate zastonj.
2. Dobra: delovni čas so vam podaljšali za tri ure, torej lahko zastonj delate kar 11 ur!
Valentin Areh na bojnem polju
Gospoda Areha se spomnim kot poročevalca z bojišč. Potem nekaj časa nič, zdaj pa se je pojavil kot vojak na prvi bojni liniji. Ne loči med komentatorjem, kolumnistom in gostom v studiu, kar so osnove novinarstva, prav mučno pa je opazovati njegovo govorico telesa in prezenco, kot bi gledal lutko na vrvicah, ki opravlja zadano nalogo. Kakšna je, je seveda jasno: čisti herezijsko leglo Studia City.
Ne poznava se osebno, a prav vprašal sem se zanj: je bilo vredno desetletja dokazovati svoj pogum kot opazovalec na bojiščih, da lahko zdaj konča kot nelagodni izvrševalec na domačem terenu?
Je to to, kamor te pripelje življenje?
Je to to, kar ostane?
V imenu varčevanja
"Eksterni prihodki iz poslovanja so načrtovani v višini 123,5 mio evrov," pravi finančni načrt RTV za leto 2021 (vir). Številko objavljam zato, da postavimo okvire zneskov, o katerih govorimo.
Ti milijoni so namenjeni bistvu RTV, ustvarjanju kakovostnih vsebin. Ponavljam še enkrat: kakovostnih vsebin.
TV Slovenija je s te poti skrenila že davno, kajti kakovostne vsebine morate iskati z ogledom nazaj, ker so tako ali tako pomaknjene v tako pozne ure, da jih lahko gledajo le netopirji. Pognala se je v tekmovanje s komercialnimi televizijami, kar nikakor ni njena naloga.
Kakovostne vsebine vključujejo tudi kakovostno novinarstvo - in to temelji na preverjanju dejstev in raziskovanju. Temelji na avtorski zavzetosti in torej avtorskem delu. Ni druge.
Večinoma ga prepoznate po tem, da politiki ob njem podivjajo.
Ko smo ravno pri varčevanju: ste vedeli, da imamo zaposlene državne uradnike, ki spremljajo TV-program in ga komentirajo? Pojdite na tole spletno stran in si preberite PDF-poročilo. Jamčim vam, česa tako bizarnega še niste brali.
Volitve se bližajo
Z zanimanjem sem prebral članek o tem, kako se TV Slovenija pripravlja na volitve (vir): v tretjem nadstropju gradijo poseben štab, kjer bo sedelo 25 novinarjev, ki se bodo ukvarjali samo s predstavljanjem strank in pripravami na volitve.
Ključno vprašanje: kdo bo teh 25 izbranih? Nekatere, ki so izbor očitno pričakovali, so kar po e-pošti prestavili v Koper, recimo.
TV je objavila oglas za nove sodelavce, ki ga je na Twitterju delil sam predsednik vlade, kar je izjemno čudno - vodenje države dejansko vključuje kadrovanje, vendar, mar tudi novinarjev na TV?
Zato sem si razpis prebral. Ne zahtevajo nobene izobrazbe in talenta, lahko ste čisti amater, le novinarsko delo vas mora zanimati, in če se še radi postavljate pred kamero, je delo vaše (vir).
Ne omenjajo plačila.
Mar torej za teh 25 izbranih "novinarjev", ki bodo ustvarjali predvolilno vzdušje, niso najbolj primerni anonimni internetni troli, ki jih to res zanima in to počnejo zastonj že zdaj?
Mogoče pa bo kakšna druga, manj gledana televizija tako prijazna, da bo posodila svojih 25 "novinarjev", da se malo ugnezdijo v RTV (tako imenovani "embedded" novinarji), kot smo pač videli v Iraku leta 2003. Gospod Areh je nedvomno človek s pravimi izkušnjami.
Zakaj sem povzdignil glas?
No, in tako smo prišli do opisa tistega nesrečnega sestanka pri direktorju Igorju Kaduncu. Glas sem povzdignil v šoku. Pri njem sem se znašel kot član delegacije ZAMP, ki se bori za avtorske pravice ne samo pisateljev, marveč tudi novinarjev.
Gospod Kadunc je pravzaprav povedal, da smo prišli na napačen naslov. Radio Slovenija ima in plačuje avtorska dela, TV Slovenija pa ne.
Poglejmo podatke: TV je v letu 2018 naredila za 199 evrov avtorskih prispevkov in ustvarjalno dosegla višek naslednje leto, ko je nabrala kar za 304 evre avtorstva!
Na tem mestu mi je počil film: ustanova, ki ima na razpolago 123 milijonov in obstaja za ustvarjanje avtorskih del, v te namene uradno porabi le par stotakov?
"HALO? Kako vas ni sram?" sem zavpil.
Ni ga bilo.
Avtorska dela
Seveda je na TV neprimerno več avtorskih del. A interno jih pač ne vodijo tako.
Mar novinarji tam sploh vedo, da mora nekdo nad njimi, urednik, vsako delo označiti kot avtorsko ali pa kot navadno obrt? Če vas pošljejo na tržnico popisat cene solate, je to obrt. Če raziščete, zakaj se je solata podražila in/ali še podate svoje mnenje, je to avtorsko delo.
No, uradno je na TV Slovenija vse ena sama obrt.
Kar potegne za seboj zanimive in žalostne posledice:
- To kaže odnos vseh vlad do vprašanja avtorstva, od levih do desnih.
- Če je vse, kar TV dela, obrt, kako naj potem gradijo kakovost, za katero so bili ustanovljeni? Potem res lahko s ceste poberejo slehernika, bo že, kar bo. Itak je vse isto.
- Paradoks Janševe vlade je v tem, da moramo kot javnost braniti TV Slovenija ravno zato, da ne bo še bolj gnila in razpadla, kot že je, četudi bi dejansko potrebovala (samo)spraševanje o tem, kako deluje in kakšne vrednote ima.
Časopis Dnevnik
Istočasno je na Tvitterju potekalo razpravljanje med Darijanom Koširjem, urednikom časopisa Dnevnik, in bralci (vir). Očitali so mu, da Tomaž Mastnak svoje kolumne utemeljuje z dvomljivimi in celo lažnivimi viri. Košir je odgovarjal, da so kot medij uravnoteženi, dva novinarja pišeta za cepljenje, Mastnak pa proti.
Dolgo in brezplodno se je vrtela debata, kajti urednik Košir sploh ni bil sposoben doumeti, kaj mu očitajo.
Očitali pa so mu, da ne opravlja svojega dela.
Kadar kaj napišem za Guardian, pred objavo članka poteka dopisovanje in preverjanje mojih virov. Enako pri angleškem BBC. Pa nazadnje Süddeutsche Zeitung, kjer sem podal obsežen seznam virov za svoje trditve. Aja, po poljski Przekrój itd.
Naloga urednika je, da preveri vire, ki jih njegov avtor navaja in na katerih temelji njegovo delo.
To in edino to je edina razlika, ki loči medij od bloga.
To je edino, zaradi česar se bralcu izplača kupiti časopis ali plačati naročnino - ker ve, da je nekdo preveril dejstva.
In zato v teh kolumnah tako pogosto navajam vire in jih prej podrobno preverim.
Če se vrnem k Mastnaku, je njegovo mnenje dobrodošlo - a naj temelji na preverjenih virih, ne pa na sumljivih blogih in lažeh.
Preverjanje dejstev
Ključno vprašanje: zakaj bi šel do trafike in dal evro in pol za Dnevnik, če lahko nepreverjene vire dobim na spletu brezplačno?
Ali še huje: plačam časopis, da potem sam doma preverjam vire - da torej opravljam delo urednika?
Čemu?
Ker je na spletu vse, obstajajo tudi spletne strani za preverjanje dejstev, celo Google ima svojo.
Na koga se opreti?
Če torej TV Slovenija najame za priprave na volitve 25 amaterjev, ki jih novinarstvo zanima, žrtvuje svojo kredibilnost. Če Dnevnik objavlja mnenja, ki temeljijo na sumljivih virih, se je od kredibilnosti prav tako poslovil.
Nenadoma moramo bralci postati sami svoji detektivi, in če tega ne znamo ali ne zmoremo, ne vemo, komu naj zaupamo. Mogoče je vse in vse je dovoljeno. Nihilistična zmeda nas zasuje in reši avtoriteta Vodje, ki bo povedal, komu verjeti: njemu.
In to je to.
Spet se vprašam: mar sploh še obstajajo bralci, ki od medijev pričakujejo več od strankarskih laži ter propagande na eni strani in uredniške lenobe na drugi?
Če bo šlo tako naprej …
Oglas TV Slovenija za iskanje novih sodelavcev bo nedvomno uspešen, zato ga bodo posnemali tudi na drugih področjih.
"Če vas zanima opazovanje ženskih spolnih organov in pri tem nošenje bele halje, vas vabimo med naše strokovnjake in strokovnjakinje. Ginekološka klinika, UKC Ljubljana."
54