Četrtek, 15. 8. 2024, 21.48
3 mesece, 1 teden
Lucija Mulej: Telo kot eksperiment radovednosti drugega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,71
Baje je poletje čas, ko se več pije in je. No, nekateri so ozaveščeni tudi v tem času in sledijo askezi. Čas dopustov prinese oddih, a razkrije marsikaj. Obenem ljudi nagovori, da v lenobnem razpoloženju drugače pogledajo nase.
Ste komu eksperiment?
Morda je to prvo vprašanje, ki si ga lahko zastavite. Glede na to, da sem baje znana po tem, da ne pišem ravno preprosto, začenjam s tem vprašanjem in ga poenostavljam.
Se vam je kdaj zazdelo, da ste komu od bližnjih ali daljnih znancev eksperiment ali poskusni zajček? Recimo, da imate zdolgočasen zakon in vam lepega sivega dne mož predlaga kakšne nedolžne igrice v dvoje, kjer se oba zabavata in ostajata v mejah spodobnosti. Kaj pa, če vam žena predlaga, da se lotite svingerstva? Ali podobnih praks, ki jih je v Sloveniji vse več? Takrat bi morda zaznali, da ste na testu. Verjetno bi bili – a na testu lastnih meja spoznavanja zdravega in nezdravega užitka. Lastne radovednosti. Pravega in tvornega, napačnega in uničujočega za vašo domišljijo. Za zdravo in varno spolnost.
Saj veste, po trenutni zapovedi uživanja morate izkušati in izkusiti življenje v vseh barvah užitka. Saj če uživate vi, potem seveda tudi drugi.
Kaj pa, če ne? Kaj pa, če je vaš užitek zloraba nekoga tretjega?
Kaj pa alkohol ali še kaj več?
Številni trdijo, da kajenje marihuane zares pomaga. Da sprosti telo in je v vseh smislih blagodejna. Prav tako duhovne seanse z ayahuasco, katere svetovno znani zagovornik je med drugimi tudi Alejandro Jodorowsky. Utemeljitelj psihomagije in psihoterapije, ki se izvaja ob pomoči psihotropnih snovi, piše zares osvobajajoče in zanimivo. Brez dvoma posega v nove, vzporedne svetove, ki so z običajnim umom težko dosegljivi. Ali pač?
Nisem fanica bližnjic. Res ne.
Da je vsaka travma ujetost, ugnezdenost v biokemijo, ni neznano. Seveda zgolj besede ne pomagajo. Terapij je mnogo, svetovalcev še več, in tudi težave sodobnega časa iz dneva v dan ustvarjajo nove zanke, ki jih težko presekamo. Morda bližnjice koga rešijo? Upam, da na daljši, ne le hipni rok trenutka.
Številni vse bolj zagovarjajo droge, kot so MDMA, ko trdijo, da je ta oblika ekstazija dobra, saj pomaga pri hujših psihotičnih epizodah. Na spletni strani DrogArta lahko preberemo, da je MDMA entaktogena droga, ki povzroča občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi. Ta substanca je tesno povezana z elektronsko rejversko sceno, nekaj časa so jo uporabljali tudi v psihoterapiji (trenutno tečejo študije o ponovni obuditvi te snovi v terapevtske namene).
Kakorkoli, MDMA je v Sloveniji na seznamu prepovedanih drog z naslednjo specifikacijo: METILENDIOKSIMETAMETAMIN (MDMA) N-α-dimetil-1,3-benzodioksol-5-etanamin C 11 H 15 NO 2 193,2.
Čemu bi človek iskal bližnjice (prepisovanje v šoli, goljufanje v službi, jemanje pomirjeval, uspaval in seveda drog), ko ga vsaka slej ko prej postavi na začetek poti?
Zabava, nedolžne igrice in eksperimentiranje ali zloraba?
Kot pišejo na DrogArtu, so posledice uporabe MDMA lahko usodne, od slabosti, vročinskih udarov, možganskega otekanja (edema), dehidracije, odpovedi ledvic do smrti. Dolgoročni učinki ob večkratni uporabi so napadi panike, depresija (vrnitev v krut realni svet), slabši kratkoročni spomin, hujše psihične težave in psihična zasvojenost.
Torej, ste komu eksperiment ali je vam kdo? Znano je, da tudi alkohol izplakne vest. Vsaj za nekaj ur.
Za tiste, ki prisegate na številke
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je leta 2021 sodeloval v evropski raziskavi o uporabi drog. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 2738 anketirancev, ki so navedli, da so v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo uporabili vsaj eno od prepovednih drog. Prednjači uporaba MDMA, LSD in konoplje. Več o raziskavi si lahko preberete na tej povezavi.
Nadzor nad mislimi in zaznavanjem
Seveda, naši umi so nadzorovani, tako z vzgojo, mediji in raznimi vplivi, ki so v času družbenih medijev težko sledljivi. In če nimamo znanja, izkušenj, srčnih in modrih ljudi, ki bi nas varovali, lahko hitro zapademo v številne odvisnosti. Da so otroci in mladostniki tu še kako ranljivi, ni odveč znova in znova poudarjati.
To potrdi posedanje s socialnim krogom prijateljev in družine, ko se večkrat v debati obrnemo ravno v te smeri. Ko si zastavimo vprašanje, kdo je sploh še "čist". Ko se zazdi, da je jutranja kava odvisnost ali klasična čokolada milka resen odklon, prebiranje statistke in poročil o smrti mladih na zabavah, ko se predozirajo tudi s prej omenjeno drogo, zmrazi. In, ja, še posebej, ko opazujemo morske užitke in razlike med nami, kar nekoga sprošča, je za drugega lahko resna stranpot.
Zrće, otok Pag in skupina dopustnikov, ki kramlja ob kavi. Naključje ni naključje, ko je soseda seveda žena nekoga, ki prinese novice. Neverjetne zgodbe. Neverjetni odkloni. Zabave na čolnih tu, pa na Krku, pa bučna glasba in "vse zadeto", pravijo. Res je, slišimo to bobnenje na plaži, ko se "party boati" vozijo mimo in za trenutek zmotijo umirjen ritem nekaj zrelih ljudi s knjigami, škržati in plastenkami vode v senci. Vsak ima svojo zabavo. In da, vsak svoj "nadzor nad glavo", nekateri z askezo, drugi z razvratom.
A ljudje se vedno bolj bojijo za lastne otroke.
Zrće na hrvaškem otoku Pag veljajo za meko poletnega žuriranja.
Cena, ki jo plača kdo?
Doseganje enosti med ljudmi je zahtevno, nemogoče. Možna je hipno, ob neskončnem trudu, pa še to med tistimi, ki imajo vez in interes, da se razumejo, se imajo radi in si pomagajo. In to iz sebe, iz lastne vsebine, prigarane modrosti in ne iz "učinka bližnjic".
Zato poseganje po umetnih poteh, kot so alkohol, seksualne omame in droge, ne preseneča. Zlasti ne pri psiholoških profilih, ki so vzgojeni permisivno, ki jih eksperiment s telesom zanima, nagovarja in privlači. Prav tako s čustvi. Voljo in umom. Zabavajo se na robu znanega, a žal ne vedo, da jih kolektivno nezavedno z zlorabo vred neslišno vleče v brezno, ki ga največkrat rešuje psihiatrija, pa tudi eksorcisti.
Ste že kdaj obiskali koga na zaprtem oddelku psihiatrične klinike? Poznate koga, ki je bil v resnih psihozah? V manični fazi depresije? Ste bili tam? Veste, kako grozna stanja so to? Kako težko je sestaviti um, ki gradi na boleči, razcefrani duši? Takšna stanja lahko povzročijo tudi trajne zlorabe telesa, psihe, čutnosti in zaznavanja.
Mejni razum ali treznost posameznika
Na mejah razuma so teme, kot sta dobro in zlo. Psihična tvornost in sadizem. Spremembe osebnosti ter degradacija osnovne etike in morale. Res je, psihiatrična zdravila z leti vplivajo na osebnost, to vemo vsi, ki dolgoletno spremljamo znance, prijatelje ali svojce s težavami v duševnem zdravju.
Težava nastane, ko kakršenkoli eksperiment pridobi legitimno podobo. Ko drogo razumemo kot pot, manipulacija njenih učinkov pa se skrije v znanost. Ki je vselej pot čistega zdravega eksperimenta, potrjenega v času.
Pot preobrazbe?
S snovmi, ki vplivajo na celice in biokemijo telesa, bi bilo najpametneje modro ravnati, če ne prekiniti z uporabo tam, kjer je njihov učinek uničujoč in nevaren. In dokler je še čas.
Razmišljam o ljudeh v stiskah, o bolnikih na onkologiji, o zavodih in vseh trpečih. Biti priča in sočustvovati, tudi to je izkustvo.
Zakaj ga ne izberejo tisti, ki raziskujejo le užitke? Eksperimente uma, telesa, erotike, čutenja? Zakaj ne izberejo poti sočutja in pomagajo ljudem po bolnicah? Tudi tam je izkustvo, če ne drugje v zavedanju, da je onkraj brezsramnosti cena. Cena, ki jo vedno nekdo plača.
Večkrat se vprašam, kdo je sploh še trezen v pravem pomenu besede. Snovi imajo vpliv. Tudi sladkor, nedolžna čokolada. Neobvezni seks.
A tisti nemi pogled človeka, za katerega se zazdi, da je dušo pozabil tam nekje v omami hipa, v nekem spominu, kamor se ne more več vrniti, trajno zaboli. Zaboli, zato da končno spregovorimo. O tem, ali bivamo, sočustvujemo ali le zgolj hlepimo po še več in eksperimentiramo. Z jezo, užitkom, bolečino in ljudmi, ki nam naključno prekrižajo pot.
Izr. prof. dr. Lucija Mulej je sociologinja in antropologinja, ki v slovenskem prostoru utrjuje poslovno antropologijo. Razvila je metodologijo za proučevanje nevropsihoimunologije in psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti 4 Q (racionalne, čustvene, duhovne in fizične inteligence). V svojih knjigah raziskuje človeške svetove in duhovno dediščino s težnjo oblikovanja tvorne osebnosti ter s tem družbe.
