Logar rešuje Kučanove težave s ptiči

Skoraj še bolj kot Golob z izjavo o Zahodnem Balkanu, kjer bi naj ljudje večinsko podpirali Putina, je presenetil Milan Kučan z oceno, da ne bi bilo dobro, če bi ista stranka vodila vlado, državni zbor in imela predsednika republike. S čemer je pojasnil, zakaj ne podpira Marte Kos. In spravil Goloba v resne težave.

Ko molk Tee Jarc preglasi Kučanove in Golobove kozle

Proti Kučanu bo Golob z Marto Kosovo še med volivci na levi težko zmagal. To bo lulanje proti vetru. Namesto Kosove, ki je v preteklosti za levi blok v kampanjah s črnjenjem desnice veliko prispevala (še več pa njen brat Drago) in so jo že nagrajevale s političnim imenovanjem za veleposlanico v Nemčiji in Švici in nadvse prijaznimi članki v medijih, ki jih obvladujejo, je Kučan podprl Natašo Pirc Musar. Ki sodi v isti blok. A je nekoliko manj radikalna. Golob se je odzval ostro: Kučan je nekdanji šef komunistov, ki je zdaj "ustrelil kozla". Pravi odgovor na konflikt v Kučanovem bloku, ali bi bila predsednica Marta Kos ali Nataša Pirc Musar, pa je ponudil donedavni zunanji minister Anže Logar (SDS), ki je začel pripravljati vse za vložitev svoje kandidature. Kandidatur zares še ni mogoče nikamor vložiti, ker predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič volitev še ni razpisala. Izvolitev Logarja pa bi bila dobra za državo, ker z diplomacijo in zunanjo politiko ima izkušnje in znanja in nam ne bo delal sramote. Če bo Logar izvoljen za predsednika republike, Kučanov blok ne bo obvladoval vsega v državi. Prvič bi dobili predsednika republike z desne. Je pa prav zaradi tega napoved kandidature donedavnega zunanjega ministra v največjih medijih, ki jih pretežno obvladuje levica, pritegnila manj pozornosti kot napovedi Kosove in Musarjeve. Pa čeprav gre za favorita volitev vsaj enakega kalibra. No, večjega, ker je bil tudi trikrat na demokratičnih splošnih volitvah izvoljen za poslanca, pa tudi za mestnega svetnika v Ljubljani. Obe kandidatki nikoli.  

Odmevala je odločitev Goloba, ki je vse ministre razvrstil v najvišji možni plačni razred. Sam nisem kritiziral enake odločitve Janše pred dvema letoma, ki je vse ministre razvrstil v razred, v katerem je bil že prej finančni minister, torej dva plačna razreda višje, kot so bili preostali razvrščeni v času vlade Marjana Šarca. So pa številni novinarji in sindikalisti pred dvema letoma javno padali v nezavest in poročali celo, da je Janša tudi sam sebi povišal plačo. Kar ni bilo res. Med izjemno glasnimi je bila sindikalistka in protestnica Tea Jarc, ki je pozneje na Triglavu zaslovela s politkolesarskim vzponom.

Mnenja Tomaž Štih: Slovenija proti Tei Jarc

Molk takrat glasnih, ki v enakem položaju zdaj ne protestirajo cele dneve pred vlado, je skoraj preglasil Kučanovo in Golobovo streljanje kozlov in nam pokazal, kako se levici sindikati in mediji pustijo politično nategovati na način, kot ga je zase opisala SD zdajšnje zunanje ministrice Tanje Fajon:

Da so sindikati postali čisto orodje levih političnih strank in njihovih dnevno političnih obračunavanj, ti niti ne skrivajo. Celo bolj radikalni so od teh strank.

Vrnitev v čase Kocijančiča ali še hujši puč

V času, ko vlada Roberta Goloba, da bi lahko nastavila svoje ljudi na RTVS, predlaga spremembo zakona o RTVS z vračanjem stare ureditve, ko je svet RTVS, v katerem so bili neposredno izvoljeni predstavniki leve civilne družbe, vodil kar nekdanji predsednik SD (ZLSD) Janez Kocijančič, so novinarski sindikalisti predlagali kar politične odstavitve vseh, ki niso na pravi strani. 

Tako:

Takšne politične čistke, ki odpravlja zakona in pravila pravne države v mediju z daleč največjim proračunom, doslej še nihče ni poskušal izpeljati. Ta ideja je lahko dodatna voda na mlin kandidaturi Anžeta Logarja, ker je del težav, ki jih opisuje Milan Kučan, ko svari, da ne bi bilo dobro, če ena stranka obvladuje vse veje oblasti.  

Kučan govori le o vladi, parlamentu in predsedniku republike. Ne poudari pa, da njegovi obvladujejo tudi sodno vejo oblasti, sindikate, večino podjetij in večino medijev. Ne pa še čisto vse. Množica levo liberalnih strank na volitvah je bila le predstava za naivne volivce, da lahko izbirajo. Kot sta Nataša Pirc Musar in Marta Kos. Tega niti ne poskušajo več skriti, če je Robert Golob vrsto volilnih poražencev, ki se jim ni uspelo prebiti niti v državni zbor, takoj postavil za ministre. Marjan Šarec je postal obrambni minister, Alenka Bratušek pa je za zdaj le državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, ker je SDS z referendumsko proceduro onemogočila nastanek petih novih ministrstev za kadre, ki so na volitvah padli za Svobodo.

Bolje kot LMŠ in SAB se je izvlekla Levica Luke Meseca, ki je za las prišla v državni zbor, njen predsednik Luka Mesec pa že vodi ministrstvo za delo, ne pa še posebej zanj ustanovljenega ministrstva za izstop iz Nata in zahodnega sveta, ki si ga je zaželel. In ga mora zdaj čakati. Piarovsko ga je z Golobom poimenoval za ministrstvo za solidarno prihodnost. 

Kot mora čakati, da bi dobil dodatne ministre in oblast še na RTVS, tudi Golob, ki pa mu njegovi levi novinarski sindikati in organizacije pomagajo, da lahko grozi še z "drugimi" ukrepi, če bo SDS še nagajala z referendumskim odločanjem ljudi. Tako: "Če bo prišlo do nelegitimnega zavlačevanja s strani opozicije in vlaganja referendumskih pobud, bomo pač morali razmisliti o drugih ukrepih, s katerimi bomo še pred poletjem ta vozel presekali." 

Izvedli bodo puč, ki so ga že predlagali levi novinarski sindikati in organizacije. Odpravili bodo na hitro zakon o RTVS in pravno državo. Glasov imajo dovolj, da lahko karkoli. 

A ker smo v EU in Natu, in ne v Putinovem svetu, se lahko, če bo Golob res izbral to smer, še resno zaplete, in to tudi na predsedniških in lokalnih volitvah. Še posebej, če bodo takrat hkrati še referendumi o inflaciji ministrov in ponovni popolni podreditvi RTVS levici.

Ni nujno, da bo večina ljudi jeseni za takšno Golobovo smer. Kot že danes ni res, da je večina na Balkanu za Putinovo vojno.