Komu v medijih se razbija obraz

Težava prepovedi vstopa snemalcu ni bila le v ustvarjanju vtisa, da ravnajo usklajeno z Zlatanom Čordićem, ki je snemalcu Nove24TV pred časom nasilno izpulil kamero z razlago, da smejo proteste pred parlamentom snemati le tisti mediji, ki so na strani politkolesarjev. Torej proti vladi. Ali v ustvarjanju vtisa, da ravnajo po vzoru Anisa Ličine, ki je povedal, da mora imeti novinar na sebi napis, da je iz javne RTV, pa mu protivladni protestniki ne bodo razbili obraza, kot so ga fotoreporterju Borutu Živuloviću.

Kdo je totalitaren?

Avtogol so si v SD s prepovedjo zabili tudi, ker poskušajo premierja Janeza Janšo v Evropi prikazati kot avtokrata, ki naj bi kot Viktor Orban poskušal na svojo stran dobiti večino medijev v državi. S tistimi, ki jih ne obvladuje, pa je v vojni. To je ena od prvin propagandne zgodbe, ki jo, kot ena večjih bork proti "orbanizmu", o Janši širi tudi Fajonova.

Potem pa so z onemogočanjem dela snemalcu medija, ki ni njihov, to sami storili kar tisti, ki na vso moč kritizirajo. Za SD je to še dodatno nerodno, saj so nekoč državi res totalitarno vladali in takrat postavljali direktorje ter urednike v vseh največjih medijih. Nad tiste, ki jih niso povsem obvladovali, pa so poslali tajno politično policijo in jih s člani svoje partije, kar so bili tudi tožilci in sodniki, za več let zapirali, če so si preveč upali.

In to ne v daljni preteklosti. Še pred dobrimi tremi desetletji, ko je nastajala samostojna država, so bili zaradi svojega dela zaprti novinarji.

Zadnji novinar v zaporu je bil po aferi JBTZ David Tasić, ki je pisal za Mladino, takrat glasilo socialistične mladine (ZSMS), ob njem pa je v zaporu končal tudi Janez Janša, ki je ravno kandidiral za predsednika mladinske organizacije, ki je izdajala to Mladino, in kjer so si "mladinci" preveč upali. Po padcu totalitarnega režima so bile vse te nepoštene sodbe razveljavljene.

Foto: STA ,

Prav na dan, ko se je v SD "zgodila" prepoved vstopa snemalcu Nove24TV, smo v medijih poročali, da je premier Janša s pismom predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predlagal preverjanje dejstev o dogajanju v medijih in državi. Janša se je s tem odzval na kampanjo o domnevnem vladnem kratenju medijske svobode v državi, zaradi katere se je razburjala celo podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová. 

Mnenja Dimitrij Rupel: Res zaušnica in sramotilni steber?

Ko gre za ravnanje medijev in oblasti je premier predlagal preverjanje, kako je direktor STA Bojan Veselinovič pred leti odpuščal umirajočega nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, ker politično ni bil na pravi strani, kako je šefica vlade Alenka Bratušek dosegla obsodbo na pogojno zaporno kazen za fotoreporterja Janija Božiča, ker jo je, ko je bila izvoljena, posnel tako, da se je na njenem telefonu videla čestitka Petra Kraljiča iz Moskve. Janša je predlagal tudi razmislek o pismu nekdanjega premierja Marjana Šarca (LMŠ) direktorjem državnih in drugih podjetij, da ne bi oglaševali v nepravih medijih. Šlo je seveda predvsem za do Šarčeve vlade kritični Novo24TV in Demokracijo z desne, ki pa ju Šarec v razvpitem pismu ni poimenoval.

V Janševem pismu Ursuli von der Leyen je tudi predlog za preverjanje drugih nenavadnih ekscesov. Denimo, nastopu mariborskih sodnikov Matjaža Štoka in Slavka Gazvode v rdečih opravah in s totalitarnimi simboli zveze komunistov, ki so jim v prejšnjem sistemu prisegali vsi sodniki, na posnetkih za zadnjo evropsko volilno kampanjo Tanje Fajon in Milana Brgleza. 

To ravnanje sodnikov je komisija za sodniško etiko pozneje obsodila. Več o teh zapletih lahko preberete tu: Se sodniki smejo promocijsko slikati za SD? 

V pismu je premier predlagal tudi evropsko preverjanje dilem izogibanja konflikta interesov šefa računskega sodišča Tomaža Vesela in bolj oddaljenega dogajanja pred šestimi leti v času volilne kampanje, ko je Janša drugič končal v zaporu, kar je pomembno vplivalo na razplet volitev.

In to, kot je pozneje presodilo ustavno sodišče, ki je vse obsodbe Janše že drugič razveljavilo, tudi zaradi nepoštenega sojenja Branka Masleše, ki se ni izločil. Masleša je bil v prejšnjem sistemu sekretar zveze komunistov na sodišču. Predhodnice SD Tanje Fajon. Je to lahko nepristranski sodnik? 

Novice Janša predlaga nadzor Evropske komisije, kdo pri nas ogroža vrednote EU

Poziv Janše šefici Evropske komisije je bil odgovor na kampanjo, ki iz Slovenije odmeva po posamičnih evropskih medijih, kako si SDS podreja medije po vzoru in s pomočjo premierja Madžarske Viktorja Orbana. Tako hudo naj bi bilo, če bi verjeli tem zgodbam, da si o madžarskih investicijah novinarji v naši državi ne upajo niti poročati v zadnjih letih.

Podobne očitke čez Janšo so novinarji z leve širili, ko je Janša prvič vladal. Takrat z znamenito peticijo 571, ki je vsebovala trditev, da Janša poskuša prevzeti vse medije. Le vpliva Orbana takrat še niso omenjali.

Da bi Janša prevzemal vse medije, je bilo že takrat povsem neresnično. Je pa kot predsednik vlade pridobil nekaj vpliva, ki ga je zaradi vladanja nad delom medijev zaradi državnih lastništev podjetij in bank prej imela levica.

Na drugi del, recimo, na tednik Mladino, ljubljanski Dnevnik ali POP TV pa vlada kot posredni ali neposredni lastnik takrat ni imela posebnega vpliva.

Kakšen je bil vpliv na časopisno podjetje Delo, pa je pokazalo dogajanje leta 2008. Takrat so tam odpustili urednika Bojana Budjo, ker pred volitvami pomotoma ni objavil lažnive zgodbe za črnjenje SDS, kako bo moralo 150.000 državljanov, ki so stanovanja po nastanku države odkupili po t. i. Jazbinškovem zakonu, ta znova odkupovati, če Janša dobi volitve. Zaradi te propagandne zgodbe so tiskali več sto tisoč dodatnih izvodov Slovenskih novic, da bi jih brezplačno delili po državi.

Zgodbo so nekaj dni pozneje le objavili in takrat znova natisnili dodatnih več sto tisoč brezplačnih propagandnih izvodov časopisa.

Vpliv na medij je imel nekdo drug in ne Janša. In ga je tudi uporabil. 

Kdo je res odstavljal in odpuščal urednike

Budja se je po sporu, da odpoved zaradi te napake ni bila v skladu z zakonom, sčasoma v podjetje vrnil in pozneje postal odgovorni urednik časopisov Slovenske novice in Delo.

Tudi danes podoba o Janši, ki si poskuša podrediti vse medije po vzoru Madžarske, vsebuje več pomembnih neresnic. Slovenija ni niti podobna Madžarski. Imamo sistem množice političnih strank, kjer vlade kar naprej padajo in kjer si že od leta 2008 sledijo same izredne volitve. Večino časa med padanji vlad pa vlada levica, ki tudi zaradi tega obvladuje večino medijev, kjer so zadnja leta obračunavali z neposlušnimi uredniki in novinarji, jih degradirali in tudi odpuščali. In si jih s tem podrejali.

Z leve in ne z desne.

A v tujino širijo drugačne zgodbe: o vojni Janše s svobodnimi mediji. V evropskem parlamentu jim je uspelo doseči celo politično preverjanje dogajanja v medijih v Sloveniji, ki ga vodi nizozemska evropska poslanka Sophie in 't Veld iz skupine liberalnih in demokratičnih strank.

Ta politična preiskava bo nekoliko komična, ker se del kritik nanaša na domnevno podrejanje javne RTV Slovenija, ki je finančno in infrastrukturno daleč največji medij v državi. Državljani jo sofinanciramo s sto milijoni letno. Komercialna POP TV posluje s trikrat manj denarja, ki ga zbere pretežno z oglasi.

Že osnovno preverjanje dejstev pokaže neko drugo podrejanje RTVS in ne Janševo. Vodenje nadzornega in programskega sveta je bilo zadnja leta razdeljeno med SMC in SD. SMC je z Andrejem Grahom Whatmoughom vodila nadzorni svet, SD pa s svojim predstavnikom Cirilom Baškovičem programski svet, ki odloča o direktorjih in urednikih. Tam so odstavljali direktorico televizije Ljerko Bizilj in pomagali k predčasni odstavitvi odgovorne urednice Jadranke Rebernik, ker nista ravnali po političnih direktivah oblasti in sta hrvaškemu pevcu Marku Perkoviću - Thompsonu omogočili, da je odgovoril na očitke, da je fašist. Ali pa vsaj nista dovolj odločno obsodili dežurnega krivca: Igorja Pirkoviča.

Foto: Urška Makovec

Z očitki, da je fašist, je vlada Mira Cerarja Thompsonu mimo zakonov, kot je presodilo sodišče, prepovedala koncert. Urednike in novinarje javne televizije, ki so pošteno opravljali svoje delo in obtoženemu omogočili, da je vsaj odgovoril na obtožbe, pa so odstavili in kaznovali z degradacijami.

Preverjanje dejstev o podrejanju SDS bo za liberalne in demokratske stranke na ravni Evrope še posebej zanimivo, ker predstavnik liberalne SMC Grah Whatmough ravno prevzema položaj generalnega direktorja od Igorja Kadunca, ki je sodil bolj na levo.

Je to podrejanje svobodnega medija?

SDS, ki jo obtožujejo podrejanja, pa še po enega zastopnika v nadzornem in programskem svetu RTV pretekla leta občasno ni imela, ker ji ga danes opozicijske stranke, ki so imele takrat večino v državnem zboru, niso izvolile, čeprav zakon to precej nedvoumno zahteva.

SDS ni ravnala podobno nedostojno do opozicijskih strank v času, kar je zadnje leto oblast. Tako nedemokratično.

Prepoved vstopa snemalcu Nove24TV v SD nam je dodatno razkrila stari spopad, katerega bistvo je: uničiti pluralnost. Še tisto malo konkurence, ki obstaja.

To je nevaren spopad. Nazorska različnost medijev je temelj demokratičnega sistema in pomembna vrednota moderne Evrope. Vsaj deklarativno.

Že zaradi tega, ker volitve, če preveč medijev in družbenih podsistemov obvladuje le en pol, niso poštene, in obstaja tveganje, da bo država zdrsnila v položaj, v katerem je že bila: v totalitarizem. 

Doslej to ni uspelo. Država je, ko gre za medije, ostala pluralna.

Levoliberalne stranke imajo sicer precejšnjo premoč v medijih, zaradi česar vladanje, ko oblast prevzame desnica, ni lahko.

Je pa ta položaj boljši kot takrat, ko je vladala levica in so največji mediji kritizirali predvsem Janšo v opoziciji, vladajočih pa se je upal lotiti le kak Bojan Požar. Ob Novi24TV.

Pluralnost in kritičnost moramo varovati. Tudi zaradi tega je dobro, da se je Fajonova opravičila. 

Je še nekaj upanja, če pomen medijev, ki niso tvoji, razume tudi kdo na levi. Pa čeprav z nekaj zamude, ko je že škandal.

Novice V SD onemogočili delo televizijskemu snemalcu. Fajonova: Prišlo je do nesporazuma