Kolektorski pohod Damijanov in Čordićev

Sramota, ki jo vsako leto pokaže tudi negativna ocena vrhovnega poveljnika predsednika republike Boruta Pahorja o sposobnosti te vojske za kak resen spopad.

Šarec je pred dobrima dvema letoma pokleknil po stavku poslanca Levice Mihe Kordiša pred odborom za zunanjo politiko, ki bi moral potrditi podpis pogodbe o nakupu osemkolesnih oklepnikov, ki jo je pripravila prejšnja ministrica za obrambo Andreja Katič (SD). Kordiš je bil tako neposreden s sporočilom Šarcu:

“Ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je, ne vem sicer, kako, pozabilo, ampak čez uro in pol se nam začne seja DZ, na kateri bo glasovanje o mandatarju. Začnite malo preštevati glasove."

Zgodbo je Levica ta teden, tokrat celo skupaj s SD, ponovila z zahtevo za referendum, da za vojsko vlada Janeza Janše ne bi namenila več denarja. 

Nepotrebno tveganje širjenja okužbe

Ali bo levica zbirala 40 tisoč podpisov za odločanje ljudstva o kršenju zavez Natu, bo odločalo ustavno sodišče. 51 poslancev je namreč že odločilo, da referendum o ukrepih, ki so nujni za obrambo in varnost državo, ni dopusten in s tem zbiranje podpisov prepovedalo. 33 opozicijskih je glasovalo obratno. Pritožijo se lahko na ustavno sodišče.

Teh 33 glasov pokaže, da je bilo že dosedanje zbiranje podpisov ljudi, ko še niso overjeni, predstava za javnost podobne vrste, kot je mandatarstvo Jožeta Damijana. Zbiranje podpisov ljudi je v času koronavirusa tvegano, bilo je pa nepotrebno, saj bi referendum lahko zahtevali s 30 podpisi poslancev. Imajo jih v opoziciji. A izbrali so propagandno pot vzporednega vesolja. Za okužene in mrtve pa bo tako ali tako kriva vlada.

Znan vzorec iz časov nasprotovanja aplikaciji, maskam, problematiziranju nakupov respiratorjev ...

Na ulici je podpise, da bi pljuvali po zavezništvu Nato, levici pomagal zbirati "kul" protestniški borec proti maskam Zlatan Čordić - Zlatko, ki bi naj nekoč pljunil celo poveljnika garde slovenske vojske (a vojska tega ni potrdila), vdrl na državno proslavo, predstavljajoč se za novinarja pa je s snemalcem brez maske te dni še zmerjal in nadlegoval zdravnika in šefa NIJZ Milana Kreka.

Foto: Posnetek zaslona/Reuters

Posnetek nadlegovanja Kreka je bil pretresljiv kot zanimiva karikatura, kam je res zašel del slovenskega novinarstva, ki dela na podoben način kot Čordić. So le še politični aktivisti.   

A Čordić, ki ga že dolgo močno promovirata RTV Slovenija in STA, ima kot medijski junak protestniškega gibanja pač tudi manj svetle plati.

Kakšna je cena naivnosti na Balkanu?

Ob njem bi se moral najbolj križati nekdanji šef obveščevalcev Damir Črnčec, ki je pred petim leti na POP TV, takrat so muslimanski skrajneži v uredništvu Charlie Hebdo pobili množico urednikov in novinarjev, v klubu Bataclan pa tisto leto še sto mladih, ki so prišli na rock koncert, opozoril, da Slovenija leži na transverzali, po kateri potujejo džihadisti, in da iz BiH potujejo borci v Sirijo. Ni pa povedal, da pred tem potujejo iz Slovenije v BiH.  

V studiu je bil takrat tudi Čordić, ki je opozarjal, da se ob umorih za obrambo vrednot islama, tega ne sme povezovati s terorizmom, in nam za karikature razkril, da so žalitev za milijardo in pol vernikov. 

POP TV je takrat ravnal podobno kot javna televizija nedavno, ko je pred svojo kamero povabila Anisa Ličino, da je branil brutalno nasilje protestnikov nad policisti in novinarji in zanj obtoževal vlado. Mrtvi uredniki in novinarji so sokrivi, zakaj so pa risali karikature, ki žalijo verska čustva. 

Čordić zadnji teden ni odgovoril na naša vprašanja, ali je v preteklosti kaj obiskoval prostore društva El Imani in ali pozna Boštjana Skubica, Roka Žavbija in Jureta Korleca. 

Korlec je umrl v Siriji. Žavbi, ki je bratranec neuspešnega kandidata LMŠ za župana Kamnika Igorja Žavbija, pa se je živ vrnil iz Sirije. Žavbija je v Kamniku, kjer je nekoč vladal Šarec, na zadnjih lokalnih volitvah premagal Matej Slapar (NSi). 
Čordić je v preteklosti javno podpiral kandidate LMŠ.

Novice Na Kreka se je spravil novinar Čordić, ki je propagiral LMŠ #video

Tudi Črnčec se je ob našem vprašanju, ali ima informacije o morebitnih povezavah Čordića z islamisti, zadnji teden zavil v molk.

Saj veste, ne koristi navezi “kul”. Ne Šarcu. Ljudje nismo vredni odgovora. Niti zanikanja.

Da ne potrebujemo vojske, nas Čordići prepričujejo skoraj točno 30 let po tem, ko je na pogumu, krvi in življenjih slovenskih vojakov in policistov nastala ta država, ker oblast Demosa ni nasedla "mirovnikom z juga". In tistim domačim bolj z leve. Pozneje smo v BiH in še posebej v Srebrenici lahko videli, kakšna je cena naivnosti na Balkanu.

Podobna “kul” vzporedna realnost je, da je država tik pred predčasnimi volitvami. Ključ do predčasnih volitev ima v rokah vsakokratni premier. Janez Janša pa ni Alenka Bratušek, Miro Cerar ali Marjan Šarec, ki so zadnja leta na vrat in nos odstopali in sprožali predčasne volitve.

Janša še nikoli ni odstopil. Ne kot minister in ne kot šef vlade.  

Vladarji morajo biti nepredvidljivi, a to še ne pomeni, da bo Janša “kul” opozicijo zdaj kar združeval in ji pomagal s sprožanjem predčasnih volitev. Opozicije nič ne bi bolj povezalo, kot bi jih to. Večina se volitev tam boji kot hudič križa.

Možnosti ponovne izvolitve so po nenavadnem volilnem sistemu, ki ga imamo, majhne ali pa jih sploh nimajo. Druge poti do predčasnih volitev, kot je odstop šefa vlade, pa v tej državi ni.

Življenje v vzporednih dimenzijah strankam opozicije po javnomnenjskih raziskavah koristi. So še daleč za SDS, a niso padle med povsem nepomembne.

Mediji in javnost se z njimi ves čas ukvarjajo. To pomaga. 

A na te raziskave se ni dobro zanesti. Po meritvah prvih štirih mesecev pred volitvami leta 2018 Ninamedie in Mediane bi odločno zmagala LMŠ ali celo SD. Na volitvah v začetku junija pa je potem slavila SDS z deležem, ki je bil višji, kot sta bila dosežena deleža LMŠ in SD v seštevku.

Kolektorski demantiji 

Vzporedna realnost ima tudi drugače nekaj slabih posledic.

Jože P. Damijan je, denimo, moral zanikati glavni naslov intervjuja v Mladini, ki ga je ta časopis objavil z njim, da ima večino za prevzem oblasti. 46 glasov. Če bi imel 46 glasov, je referendumsko dogajanje ob vojski popolna norost. Zakaj bi zapravljali štiri milijone za referendum, če pa lahko "kul" opozicija zakon kadarkoli razveljavi? Za to zadošča že navadna večina.

In tudi če bodo večino dobili šele po izvolitvi Karla Erjavca za šefa DeSUS, je referendum ista norost. Še vedno lahko brez teh stroškov odločijo, da bodo vojaki še naprej razcapanci. Z navadno večino. Če jo imajo.

Kot so to o vojski že odločili, ko je bil Šarec izvoljen za mandatarja.   

Damijan je povedal, da nikoli ni trdil, da ima večino. A demanti ni bil objavljen z velikimi črkami v Mladini. Naslov tam, v katerem so ga citirali, je bil pred tem tak:

Namesto tega je Damijan drugim medijem povedal, da nikoli ni rekel, kar so zapisali v Mladini. Čudno. So intervjuvali drugega Damijana? Iz druge realnosti?

Opravičeval pa se je za svojo izjavo, ko je o bivši predsednici DeSUS Aleksandri Pivec na družabnem omrežju zapisal, da bo kot kurba odšla s plesa, ko je Janša ne bo več potreboval. To je bilo nedostojno, je priznal, a dodal, da je uporabil metaforo iz Štajerske.

Ker sem sam Štajerec, bi opozoril, da tam v obračunih z ženskami, teh ne označujemo kar tako z “metaforami”. Prostaštvo v politiki ni značilnost Štajercev. Damijanova je.

Zanj, če ne bo postal mandatar, ne bom pisal, da ga je Marjan Šarec, ko se je pokazalo, da ne najde glasov za prevzem oblasti, zavrgel kot kurbo.  

Mu je pa Šarčeva LMŠ letos za strokovno pomoč poslancem plačala 18.300 evrov, a vtis, da je v ozadju Damijanovega mandatarstva zaradi tega Šarec, je lahko zavajajoč. 18.300 evrov je drobiž v primerjavi z vsotami, ki so v igri za vladanje. Spomnimo, da je na naslovnici zgodbo o Damijanovem mandatarstvu, ki ga po dveh mesecih še kar ni, prvi objavil časopis Delo, in to takoj po tem, ko je vlada Janeza Janše odstavila Dušana Zorka z vrha podjetja 2TDK, kamor je bil imenovan na predlog SD.

Državno podjetje 2TDK je vlada Mira Cerarja pred tem ustanovila, da bi z milijardo evrov predvsem Kolektor Stojana Petriča gradil nekaj deset kilometrov enotirne železnice med Divačo in Koprom. Kolektor je lastnik podjetja Delo. Petriču, ki je član vrha Kučanovega Foruma 21, ga je prodal Zorko, ko je vodil še pivovarsko podjetje. Za manj kot deset milijonov evrov.  

Foto: STA ,

Jože Damijan je pred mandatarsko zgodbo Dela pozornost pritegnil z opozorili, da bi bilo za državo dobro, če bi gradnjo predora skozi Karavanke zaupala domačinom, kjer je bil med ponudniki, uganili ste, Kolektor. Ki v Ljubljani skrbi tudi za nova stanovanja.

Prodaja jih tudi Damijanom.

Pri stomilijonskem poslu je bila “Kolektorjeva” cena nekaj deset milijonov evrov višja od cene podjetja iz Turčije. Več o teh zapletih lahko preberete tukaj: ŠAREC: NE MOREM NIČ.

A na koncu se Kolektorju ni izšlo. 

Pri 2TDK gre za milijardo.

Pri vladanju državi pa še za veliko več.

In to poganja vzporedno realnost Damijanov, Čordićev, Kolektorjev, petkovih protestnikov in dela medijev in novinarjev. 
 
Kul jim je, ker vidijo oblast in denar.

Zase, jasno.