Golob, Masleša in sistemska korupcija

Predstavitev nenavadnih ozadij odločanja na vrhovnem sodišču o Tošiću je na omrežju tviter sprožila reakcijo vrhovnega sodišča na komentar premiera Janeza Janše. To je bilo presenečenje, ker služba za odnose z javnostmi, ki jo na vrhovnem sodišču vodi nekdanja namestnica pravosodnega ministra Gorana Klemeniča Tina Brecelj, sicer ne slovi po javni odzivnosti. Sploh ne na spletnih omrežjih.

Vrhovno sodišče: Masleša ga ni izpustil sam

Članek, ob katerem je prišlo do teh odzivov, si lahko preberete tukaj:

Novice Vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tošića spustil iz zapora

Med drugim sem v njem opozoril, da je bil na vrhovno sodišče k Masleši lani pri ponovljenem glasovanju, ker naj bi naj poslanci (na levi) prvič zmotili, izvoljen Primož Gorkič, ki ni imel dneva sodnih izkušenj, je pa za odvetniško družbo Čeferin spisal mnenje o nezakonito pridobljenih dokazih Tošiću in da so pri pripravi odločitvi, ki je Tošića spravila iz zapora, sodelovali sodniki, ki so z Gorkičem karierno povezani. Premier se je  odzval tako: 

Očitna sistemska korupcija v korist klasičnega kriminala mednarodnih razsežnosti na ⁦@vrhovno⁩. ⁦@EKvSloveniji⁩ bo imela s tem več dela kot s Poljsko.
Vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tosića spustil iz zapora - https://t.co/fNnEjFmbFn https://t.co/nyC2PRgWg2

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 1, 2021

Iz vrhovnega sodišča pa je služba, ki jo vodi Brecljeva, odgovorila z:

Gre za neresnična in popolnoma nesprejemljiva namigovanja predsednika vlade, ki si ne zaslužijo nobenega dodatnega komentarja. Vrhovni sodnik Masleša ni sam nikogar izpustil iz zapora. Več o razlogih razveljavitve odločbe v zadevi balkanski bojevnik po izidu sodbe.

— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 1, 2021

Da Branko Masleša ni sam izpustil Tošića na prostost, je res. Ne vodi zaporov. Foto: Tomaž Primožič/FPA Da Masleša ni sam izpustil Tošića na prostost, je res. Ne vodi zaporov. Je pa vodil senat sodnikov, ki je odločal. In z odločitvijo se je strinjal. Iz službe za stike z javnostjo sodišča, kjer so našli čas, da so se odzvali na premierjev komentar članka, pa še niso utegnili odgovoriti na vprašanja, ki sem jim jih poslal pred objavo, zakaj je bil na vrhovno sodišče oktobra letos dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet in koliko takšnih dodelitev je bilo na kazenskem oddelku v zadnjem desetletju.

Podobno nenavadno molčeči so v tej službi ob številnih objavah zadnje dni v medijih (in ne le na družabnih omrežjih), da v Sarajevu za leto, ko vrhovni sodnik Branko Masleša trdi, da je tam diplomiral, ni mogoče najti dokumentov o diplomi, Masleša pa tudi ni naveden v publikacijah, kjer so predstavljeni tisti, ki so tam diplomirani. Bolj kot demanti premierjevega očitka o sistemski korupciji ob Tošiću bi bilo za verodostojnost sodišča najbrž pomembno, če bi odgovorili, pri katerem profesorju, s kakšno temo in kdaj je v Sarajevu Masleša diplomiral. Ali če bi ta nekdanji šef vrhovnega sodišča celo pokazal diplomo, kar je pred časom storil poslanec DeSUS, ki je tudi podpredsednik DZ, Branko Simonovič, ko mu je Eugenija Carl po informacijah iz Zagreba očitala, da je nima. Dokler Masleša in služba za odnose z javnostjo molčita, so si na sodišču nekoliko sami krivi, da krožijo čudne govorice. Ki niso od včeraj.

Dva cilja Roberta Goloba: kul plača in oblast

Kapital Gorenjske banke, ki jo je ravno kupil Kostić iz Srbije, je Robertu Golobu koristil, ko je poskušal doseči dva glavna cilja, ki jih je imel že leta 2015, ko se je iz lastništva GEN-I umaknil Petrol. Takrat so ta cilja mediji, denimo ljubljanski Dnevnik, prostodušno opisali, da ni v interesu Goloba, da lastništvo v celoti prevzame državna Gen Energija, ki je bila takrat lastnik druge polovice GEN-I, saj bi to pomenilo, da bi moral Golob politiko plač in nagrajevanja prilagoditi tako imenovanemu Lahovnikovemu zakonu. Znižati si plačo, po domače. V primeru povsem državnega lastništva pa bi ga, če pride do zamenjave oblasti, v prihodnosti tudi bolj enostavno zamenjali. Tako je to leta 2015 opisala STA:

Dva Golobova cilja leta 2015 sta bila, če povzamemo: visoka plača, ki v podjetjih v pretežno državni lasti ni mogoča, in ohranitev položaja šefa uprave trgovca z državno elektriko tudi, če na oblasti ne bodo več "njegovi".

Robertu Golobu je uspelo. Plače si ni znižal. Foto: STA , Oboje je Golobu uspelo, čeprav ni našel pravih zasebnih lastnikov. A plače si ni znižal. Zaradi tega je zadnje tedne škandal. V teh dneh je za to, da ima sijajno plačo, obtožil celo gospodarsko ministrstvo, češ da je leta 2015 to ministrstvo sporočilo, da Lahovnikov zakon za GEN-I ne velja. V zakonu določb, da sta GEN-I in Golob izjema, za katerega pravna ureditev ne velja, ni opaziti. Je pa Golob vsaj začasno v lastniško strukturo po letu 2015 res pridobil tudi zasebnike, a takšne, ki so le začasno "parkirali" denar. Na tak način je leta 2018 vstopila in letos izstopila Gorenjska banka, ob kateri naletimo na vprašanja Eugenije Carl nekdanji predsednici SDH Lidije Glavina o povezavah s Kostićem, ko ji je leta 2019 nadzorni svet, ko je po dveh letih nenadoma odstopila, zagotovil službo v SDH kot svetovalki uprave s plačo predsednice uprave in z visoko odpravnino, če se hitro zaposli, kje drugje. Kar se tudi je. V GEN-I.

Glavina je kot šefica SDH odstopila konec marca 2019.  Sredi maja pa jo je Eugenija Carl na TVS vprašala, ali jo je v Budvi gostil Miodrag Kostić. Carlova je opozorila, da je partner Glavine na svojem Instagramu objavil dve fotografiji z letovanja v letovišču Dukley Gardens, ki nosita datuma 9. in 10. avgust 2018. To je bilo kmalu za tem, ko je Gorenjska banka konec junija prešla v Kostićeve roke, je opozorila Carlova in dodala, da je Kostiću, kot so takrat poročali tudi številni slovenski mediji, pomagal odpirati vrata SDH. Gorenjska Banka pa je takrat postala tudi začasna lastnica dela Genija.

Carlova je Glavino vprašala, ali jo je v letovišče povabil Kostić in ali je letovala v kateri izmed njegovih vil. Glavina je odgovorila, da je izbira letovanj njena osebna zadeva, da namigovanja zavrača in da Kostića pozna izključno poslovno. Ko je Carlova vztrajala, naj pove, kje v Budvi je dopustovala in kdo je plačal račun, pa ji je odgovorila služba za stike z javnostmi SDH, da Glavina ni več predsednica uprave in da "je šlo za zasebni dopust, ki ga je plačala sama". Računa niso pokazali.

To ne bi bilo pomembno, če julija, torej dva meseca pozneje, ne bi izvedeli, da je Glavino zaposlil Golob in da je, ker si je hitro našla drugo službo v GEN-I, dobila tudi visoko odpravnino na SDH. Za kar so se dogovorili že ob odstopu marca. 

Novice Golob ni edini iz GEN-I, ki so ga zalivali z denarjem mimo zakona

Način, kako si je Golob zagotovil kul plačo zadnja leta in kako kadruje in vlada GEN-I, lahko povzroči manjšo revolucijo, če to prenese v državno politiko. Kar se bo po mnenju več medijev bolj na levi zgodilo, če mu ne uspe obdržati položaja šefa uprave GEN-I. O tem zdaj, že nenavadno dolgo, odloča sodnica Pavlina Čepin. Izbir nima veliko, izbere lahko Roberta Goloba, ki predlaga kar samega sebe, ali Martina Novšaka. Ali koga tretjega.

Če bo svojo poslovno prakso zadnjih let Golob prenesel v politiko, bo predlagal nov sporazum strank Kula o povolilnem sodelovanju, ki bo določal, da bo ne glede na to, kdo bo zmagal, za mandatarja  predlagan le Golob. Po teh in vseh naslednjih volitvah. Če ne bo, pa bo odločalo sodišče.

Dodan pa bo še tajni člen, da za Goloba kot šefa vlade, ker je kul, ni omejitev plače.