Eno poglavje na dan odžene zdravnika stran!

Ne, ta naslov ni šala. Branje, še posebej pa branje knjig podaljšuje življenje! To potrjujejo rezultati raziskave z naslovom Eno poglavje na dan: povezava med branjem knjig in dolgoživostjo (A chapter a day: Association of book reading with longevity), ki so jo pred časom končali na univerzi Yale. Gre za priljubljeno asociacijo na pregovor eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Rezultati so bili pred kratkim objavljeni v strokovni reviji Social Science & Medicine.

Zadnje dni v vseh večjih krajih po Sloveniji potekajo Slovenski dnevi knjige. V teh dneh z več sto knjižnimi dogodki praznujemo tudi svetovni dan knjige, v številnih krajih, šolah, knjižnicah in kulturnih ustanovah pa danes zvečer tudi Noč knjige. Če vas knjige ali pa tisti, ki knjige pišejo in ustvarjajo, zanimajo, so ti dnevi (in noč!) kot nalašč za vas.

Tisti, ki se intenzivneje ukvarjamo s knjigami, bi pričakovali, da se v teh dneh, ko tudi mediji namenijo več prostora poročanju o knjigah, ljudje več ubadajo s tem, kaj bi oziroma bodo brali.

Žal na splošno ni tako.

Kupovanje in branje knjig upada

Ko so ob koncu prejšnjega tisočletja (1998) naredili raziskavo o bralnih navadah in nakupovanju knjig v Sloveniji, je približno polovica ljudi zatrdila, da ne kupijo niti ene knjige letno. Polovica Slovencev knjige takrat torej ni imela na svojem letnem nakupnem seznamu! Pred nekaj leti (2014) je bila raziskava ponovljena. Število knjižnih nekupcev je v tem času ostalo približno enako.

Kot razlog za nekupovanje knjig je pred skoraj dvajsetimi leti samo dva odstotka anketiranih navedlo, da knjig ne kupuje zato, ker jih pač ne zanimajo. V raziskavi izpred treh let je bilo takih, ki knjig ne kupujejo zato, ker jih ne zanimajo, že 29 odstotkov. To je kar štirinajstkrat več! Splošno nezanimanje za knjige je tako zdaj glavni razlog za to, da jih ljudje ne kupujejo, ne več cena, kot bi morda lahko kdo napačno mislil in kar je bil glavni razlog za nekupovanje pred dvajsetimi leti.

Tudi pri nebranju knjig je stanje slabo, trendi pa negativni. Leta 2014 je kar 42 odstotkov vprašanih Slovencev potrdilo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige (32 odstotkov vprašanih jih je izjavilo, da knjig tako ali tako ne berejo). Leta 1998 je bilo nebralcev knjig "zgolj" 39 odstotkov.

Tistih, ki ne berejo knjig, se torej skoraj ne da prepričati, da bi jih začeli, vedno imajo kak razlog. O branju knjig se tako večinoma prepričuje že prepričane, tudi teh pa je počasi vse manj.

Čeprav bi lahko bilo tudi drugače. Imamo vse pogoje za to.

Izjemno bogata knjižna infrastruktura na Slovenskem

Če govorimo o Sloveniji in zgodovini branja na slovenskih tleh, so knjige zdaj daleč najbolj dostopne tako za izposojo kot tudi za nakup, in to v vseh oblikah, od tiskanih do elektronskih. Zdaj imamo namreč:

- tudi v svetovnem merilu fascinantno produkcijo knjig vseh žanrov, pri kateri na vsakih 400 slovenskih prebivalcev izide ena knjiga letno, torej več kot 5.000 novih knjig vsako leto,

- moderen in po vsej Sloveniji dobro razprostrt knjižnični sistem, kamor takoj po izidu pride večina knjižnih novosti in ki velja za najmočnejši slovenski javni kulturni sistem, saj ima več kot deset milijonov obiskov letno,

- razvejan sistem sodobno opremljenih knjigarn, ki jih najdete v večini slovenskih mest,

- zelo razširjeno mrežo drugih prodajnih mest za knjige (črpalke, hipermarketi, bolnišnice itn.), ki omogoča, da lahko knjige kupimo na več kot tisoč lokacijah po vsej Sloveniji,

- uveljavljen sistem bibliobusov, ki pripeljejo knjige za izposojo tudi v veliko manjših slovenskih krajev,

- cenovno ugoden nabor knjig (na tisoče knjižnih naslovov je v žepnih izdajah na voljo po zelo dostopnih cenah),

- na desetine spletnih knjigarn, ki omogočajo 24-urno naročanje knjig in njihovo dostavo na dom,

- dve spletni knjigarni, ki omogočata nakup in takojšnje branje e-različic knjig tako rekoč iz naslanjača,

- spletno knjižnico, ki omogoča takojšnjo izposojo e-knjig na domači (ali izposojen) bralnik,

- številne antikvariate za nakup rabljenih knjig po zelo nizkih cenah,

- javno podprt obsežen in raznolik sistem bralne kulture, ki financira raznovrstne knjižne prireditve in nacionalne ter lokalne pobude v zvezi z branjem,

- obširne spletne portale, ki ponujajo zelo pregledne informacije o novih in starih knjigah, ter

- brezplačno tiskano revijo, ki redno informira o izidih novih tiskanih knjig in drugih knjižnih dogodkih.

Kljub vsej tej ogromni knjižni infrastrukturi in odličnim pogojem pa je branja knjig in zanimanja za branje knjig vseeno čedalje manj.

Lahko ta trend morda obrne znanstveno dokazano dejstvo, da branje knjig podaljšuje življenje?

Zgodba iz Italije

V Italiji so se skrb vzbujajočega trenda zmanjševanja branja knjig že pred leti lotili na malce drugačen način, in sicer pri res mladih, še predšolskih otrocih. Merili so seveda na njihove starše, še posebej mlade mamice, ki so najbolj nagnjene k temu, da so za boljšo prihodnost svojih otrok pripravljene narediti vse, kar je potrebno.

O pomembnosti branja knjig, ki seveda spodbuja razvoj možganov, boljša sposobnost koncentracije, bogati besedni zaklad itn., so mlade starše tako prepričevali pediatri. Ti so staršem zagotavljali, da večerno branje knjig in kasnejše samostojno branje mladih bralcev zelo pozitivno vpliva na ustrezen razvoj otroških možganov.

Rezultati so bili hitro vidni. Ko branje prinaša vidne psihofiziološke rezultate ter vpliva na razvoj in prihodnost otrok, prepričevanje o njem veliko hitreje pade na plodna tla.

Morda bo tako tudi z branjem in dolgoživostjo.

Foto: Thinkstock

Raziskava o koristnosti branje za daljše življenje

Na podoben način, vendar na drugi strani starostne lestvice so koristnost branja preučevali znanstveniki z ameriške univerze Yale.

Kar dvanajst let so izvajali študijo, v katero so zajeli približno 3.500 ljudi, starejših od 50 let. Razdelili so jih v tri skupine. V prvi skupini so bili tisti, ki so knjige brali več kot tri ure in pol dnevno. V drugi so bili tisti, ki so knjige brali od nič do tri ure in pol dnevno. V tretji skupini pa so bili tisti, ki knjig niso brali.

Po dvanajstih letih študije so ugotovili, da so imeli tisti, ki so brali več kot 3,5 ure dnevno, za skoraj 25 odstotkov manj možnosti, da umrejo pri isti starosti kot tisti, ki niso brali, tisti, ki so brali do 3,5 ure dnevno, pa 17 odstotkov manj možnosti, da umrejo pri isti starosti kot nebralci. Z drugimi besedami: v toku študije, v okviru katere so seveda statistično uravnotežili spol, raso in izobrazbo, je umrlo 33 odstotkov knjižnih nebralcev v primerjavi s 27 odstotki knjižnih bralcev.

Kot so zapisali raziskovalci z malce drugačnimi besedami: "v merjenem obdobju, v katerem je umrlo 20 odstotkov obravnavane skupine, smo ugotovili, da so nebralci v povprečju živeli 85 mesecev (7,1 leta), medtem ko so bralci živeli 108 mesecev (devet let). Branje knjig je torej življenje bralcem od začetka raziskave podaljšalo za skoraj dve leti."

Raziskava je tudi pokazala, da je več branja bolj prispevalo k dolžini življenja, pri čemer je imelo že pol ure branja dnevno pozitivne rezultate.

Knjižno poglavje vsak dan torej res odganja zdravnika stran.

Brati predvsem knjige, ne samo časopisov, revij in spleta

Rezultati raziskave kažejo tudi na značilno razliko v dolgoživosti pri tistih, ki so brali knjige, v primerjavi s tistimi, ki so brali predvsem revije in časopise.

"Ugotovili smo, da branje knjig prinaša večje učinke v primerjavi z branjem časopisov in revij. Razlog je najbrž v tem, da knjige bolj intenzivno zaposlijo bralčev um, kar pomeni, da ima branje knjig pri človeku večji kognitivni učinek nanj kot celoto, s tem pa mu tudi podaljšuje življenje."

V tem smislu sta pri branju knjig prisotna dva kognitivna procesa, ki ustvarjata t. i. "preživetveno prednost". Prvi je ta, da je pri branju knjig prisoten počasen in poglobljen proces t. i. globokega branja, ki angažira um in spodbuja iskanje povezav med prebranim in zunanjim svetom ter se sprašuje o vsebini prebranega. Tovrstni umski angažma lahko torej pojasni, zakaj branje knjig med drugim povzroči širjenje besednjaka, izboljšanje koncentracije, boljše sklepanje, sposobnost interpretacije in kritično mišljenje.

Kot drugo knjige spodbujajo tudi empatijo, socialno zaznavanje in čustveno inteligenco. To so vse kognitivni procesi, ki pri odraslih in starejših ljudeh lahko vodijo tudi do večje dolgoživosti.

Branje namesto gledanja televizije

V eni prejšnjih raziskav so ugotovili, da ljudje, stari več kot 65 let, v povprečju gledajo televizijo skoraj 4,5 ure dnevno. V procesu te raziskave so zato vzpostavili težnjo po preusmeritvi porabe njihovega prostega časa z gledanja televizije na branje knjig, kar je dalo pozitivne učinke na dolgoživost populacije.

Ne gre torej za to, da bi se branje knjig časovno zažiralo v kakšno drugo, pomembnejšo življenjsko aktivnost. Gre zgolj za to, da se več prostega časa preživi z branjem kot z gledanjem, ob tem pa se poleg podaljšanega življenja mimogrede "pokasira" še vse druge pozitivne učinke, od spoznavnih prek intelektualnih do estetskih, ki jih prinaša poglobljeno branje knjig.

Kaj brati za daljše življenje?

Čeprav anketiranci, ki so sodelovali v raziskavi, niso specificirali žanra knjig, ki so ga prebirali, je večina tistih, ki so bili vključeni v raziskavo, prebirala leposlovje. O učinkih branja posameznih zvrsti knjig bo tako mogoče natančneje poročati šele po nadaljnjih raziskavah. V njih bodo skušali ovrednotiti učinek branja tiskanih knjig na dolgoživost v primerjavi z e-knjigami in poslušanjem zvočnih knjig ter morebitno razliko med branjem leposlovja in stvarno literaturo.

Seveda pa ni treba čakati na to, da pridejo na dan še ti izsledki.

Katerekoli knjige v katerikoli obliki začnite brati takoj!