Denar za ideje

K razpravi nas spodbudi velik uspeh kakšnega nenavadnega podjetniškega projekta, ki je pritegnil zelo veliko finančne podpore, ali pa kakšna poslovna ideja, zrasla na domačem zelniku. Pogovor redko ostane brez predloga, da je zdaj res zadnji čas za eno "hudo" kampanjo na Kickstarterju. Vse večji uspehi slovenskih projektov na tej najbolj popularni platformi za množično financiranje samo še prispevajo k navdušenju.

Podjetniki, ki svoja podjetja že imajo, ki so odgovorni za zaposlene, prodajo in rast podjetja, so nezadovoljni nad pripravljenostjo bank za odobravanje posojil. Delno so nove platforme za financiranje odgovor na tako stanje, čeprav nekatera področja financiranja, kot so financiranje obratnih sredstev in izgradnje infrastrukture ter stanovanjska in potrošniška posojila, še vedno ostajajo trdno v domeni tradicionalne bančne industrije.

Revolucija fintech Za vzpon novih (start-up) finančno-tehnoloških podjetij se je uveljavilo poimenovanje revolucija fintech. Tehnološko manj zahtevne predhodnice revolucije fintech so bile finančne ustanove, ki so se ukvarjale z mikroposojili, in to v glavnem v državah v razvoju.

Mikrokreditiranje je še vedno eden najučinkovitejših načinov za zmanjševanje revščine in podjetniško emancipacijo najrevnejših Zemljanov. Ključna socialna inovacija mikrokreditiranja je, da izkorišča socialni kapital posojilojemalcev, ki drug drugemu jamčijo za posojila. To poveča zaupanje med banko, ki ima denar, in med tistimi, ki denar potrebujejo, v glavnem za drobne investicije, kot so krava mlekarica, stojnica z zelenjavo, mobilni telefon, oprema za pripravo hrane ali vozilo.

Pri podjetjih fintech most zaupanja gradijo tehnologija in možnosti, ki jih ponuja internet. Prvi start-upi fintech so se pojavili že ob koncu devetdesetih let kot del investicijskega balona dotcom. Med njimi je poslovno uspelo le storitvi Paypal, ki se je uveljavila kot sinonim za varno plačevanje na spletu.

Z nastopom gospodarske krize sta se združila dva trenda: ne eni strani razočaranje nad učinkovitostjo tradicionalnih finančnih inštitucij, po drugi strani pa vse več potrošnikov in podjetnikov svoje finančne zadeve ureja prek spleta.

Prav selitev finančnega poslovanja na splet je spodbudila vlagatelje, da vse bolj izdatno financirajo start-upe fintech. Po poročanju revije The Economist so lani tovrstne investicije znašale dobrih deset milijard evrov, kar je trikrat več kot leta 2013.

Z razvojem inovativnih, na novih tehnologijah temelječih finančnih storitev pa se ne ukvarjajo le nova podjetja, ampak tudi uveljavljeni tehnološki velikani, kot so Apple, Google in Samsung. Vsi ti so v zadnjih letih predstavili svoje različice mobilnega in spletnega plačevanja, s katerimi želijo spremeniti način plačevanja tako v virtualnem kot fizičnem življenju.

Posojilni klubi Eden izmed najuspešnejših segmentov start-upov fintech so različni posojilni sistemi "peer to peer". Gre za storitev, ki med seboj poveže ljudi, ki potrebujejo denar, in tiste, ki ga imajo preveč in ga želijo investirati. Ker je podjetje le posrednik, ne nosi posojilnih tveganj, kot jih v primeru običajnih posojil nosi banka. Trenutno je največje podjetje s posojili "peer to peer" ameriški Lending Club, ki je od ustanovitve izdal že za dobrih osem milijard evrov posojil. Od tega je bilo samo v prvi četrtini letošnjega leta 1,4 milijarde posojil.

"Koliko že tu stane kava z mlekom?" Položaj, ko si želijo gostje v restavraciji ali kavarni razdeliti stroške pogostitve, je pogosto neprijeten in se sprevrže v iskanje drobiža, da bi plačilo povsem ustrezalo porabi posameznika. S to težavo se je spoprijelo ameriško podjetje Venmo, ki uporabnikom omogoča preprosto pošiljanje in prejemanje denarja prek mobilne aplikacije. Storitev se poveže z bančnim računom ali debetno bančno kartico, kjer se nato brezplačno (v večini primerov) opravljajo bančne transakcije prek storitve. Na storitev, ki je trenutno na voljo samo v Ameriki, so se potrošniki odzvali zelo pozitivno. Odlikujeta jo preprosta uporaba in privlačen uporabniški vmesnik, ki na prvi pogled deluje kot navadna aplikacija za sporočila.

Kickstarter – razvoj investicij Platforma za množično financiranje podjetniških projektov Kickstarter je med start-upi fintech verjetno najbolj prepoznavna. Pri nas predvsem zato, ker je bilo do danes na njej uspešno financiranih lepo število slovenskih projektov, nekateri med njimi pa so dobili tudi svetovno prepoznavnost. Kickstarterja ne moremo točno enačiti z investicijsko platformo, ker podporniki projektov ne dobijo deleža v podjetju, ampak različne nagrade v obliki proizvodov ter občutka pripadnosti. Platforma je za manjša podjetja neprecenljiva zaradi dveh ključnih lastnosti.

Omogoča jim marketing po vsem svetu, hkrati pa o tem, ali si projekt res zasluži denar, razsojajo množice in ne en bančni uradnik.

Mobilno bančništvo za revne Fundacija Billa in Melinde Gates zdaj že šesto leto objavlja pismo, v katerem Bill Gates opisuje svoje želje, ideje in cilje fundacije. Letos je bila vsebina posvečena petim segmentom, na katere Bill in Melinda stavita, da bodo v tretjem svetu najbolj izboljšali življenjski standard v prihodnjih 15 letih.

Eden izmed petih segmentov je mobilno bančništvo. Trenutno je na svetu 2,5 milijarde odraslih ljudi brez bančnega računa. Razlog za to je, da si banke v zelo revnih predelih sveta zaradi premajhnih marž ne morejo privoščiti vzpostavitve in vzdrževanja bančne infrastrukture. Za reveže so torej osnovne bančne storitve, kot so prejemanje, pošiljanje in hranjenje denarja, velika težava in strošek.

Mobilno bančništvo je odgovor na to težavo. Strošek investicije v bančne storitve na mobilnih telefonih je za ponudnike zelo nizek, uspešno pa lahko služijo tudi z majhnimi maržami, če pritegnejo dovolj veliko množico uporabnikov. Najuspešnejša država na področju mobilnega bančništva je Kenija, kjer je na tisoč odraslih oseb že več kot tisoč mobilnih bančnih računov.

Revolucija fintech v Sloveniji Uspehi nekaterih slovenskih podjetnikov na Kikckstarterju kažejo, da Slovenci hitro sprejemamo in izkoriščamo tehnološke novosti. Vprašanje pa je, v kolikšni meri znamo možnosti, ki jih ponujajo novi načini financiranja, množično izkoristiti in ali lahko pri nas zraste uspešno podjetje fintech.

Finančne storitve temeljijo na štirih stebrih: razpoložljivosti prihrankov, zaupanju, pravni varnosti in tehnologiji. Glede obsega prihrankov smo Slovenci v evropskem vrhu. Nove tehnologije so nam dostopne prav tako kot najrazvitejšim državam. Težava sta zaupanje in pravna varnost.

Področji, kjer so potrebni vztrajni in dolgoročni napori vseh deležnikov v družbi. Žal v Sloveniji ne vidim nobenih pozitivnih premikov v tej smeri.