Boštjan Udovič

Sobota,
15. 6. 2024,
22.06

Osveženo pred

5 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,79

Natisni članek

Natisni članek

demokracija znanost zgodovina FDV kolumna

Sobota, 15. 6. 2024, 22.06

5 mesecev, 1 teden

Boštjan Udovič: Spet ta FDV!

Boštjan Udovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,79
FDV | Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. | Foto STA

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: STA

Te kolumne verjetno ne bi bilo, če me ne bi zadnjič v centru Ljubljane gospa srednjih let, ki je videla, da sem pil kavo s še enim "politično izpostavljenim" FDV-jevcem, ošvrknila s pogledom in čez zobe iztisnila: "Komunajzarja!" Ker še dobro slišim, sem jo vprašal, čemu taka oznaka, pa mi je s srepim pogledom povedala, da ve, da sva oba s FDV, torej se ve, kam spadava. Nasmehnil sem se in ji dejal, da je Fakulteta za družbene vede (FDV) s komunizmom obračunala veliko pred tem, ko se je ona poročila in odšel, ter se odločil, da je čas, da si glede "mojega FDV" nalijemo malce čistega vina.

Izlet v zgodovino

Današnja Fakulteta za družbene vede, takrat še Visoka šola za politične vede in novinarstvo, je bila ustanovljena leta 1961. Za ustanovitelja velja Stane Dolanc, namen pa je bil, da bi to postala šola, ki bi izobraževala partijske kadre. Za to bi seveda morala biti "na liniji" z režimom.

A ni trajalo dolgo, ko se je "izpridila". In to na takrat najbolj neprimeren način, z vnašanjem kritične misli in liberalnih idej. Ne pozabimo, da je bil eden od stebrov takratnega FDV Stane Kavčič, ki je med partijskimi trdorokci veljal za premodernega in preliberalnega.

In ker je liberalna misel zašla tudi v predavalnice in na hodnike FSPN (leta 1970 je visoka šola postala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, leta 1991 pa se je preimenovala v Fakulteto za družbene vede), se je oblast odločila – po zmrzali leta 1972 – da "zamrzne" tudi našo fakulteto.

Bistri in politično modri profesorji na fakulteti so vedeli, kaj jim je storiti, če želijo kljub politični zmrzali, ohraniti fakulteto. Za dekana so izprosili profesorja mednarodnih odnosov Vlada Benka, nosilca partizanske spomenice 1941, ki je dobro poznal vse ključne politične odločevalce. Seveda si fakultete pod Benkovim vodstvom ni upal nihče zapreti in fakulteta je preživela ter še naprej gojila kritično misel.

Nekaj let pozneje je vseeno prišlo do sankcij, štirim profesorjem in raziskovalcem so onemogočili oz. vsaj ovirali njihovo delo. A fakulteta se tudi v tej krizi ni zlomila. Gojila je svobodnega duha in študentom omogočala, da so – kar je bilo v tistih časih in je še danes marsikje redkost – mislili s svojo glavo.

Da je bila fakulteta svobodomiselna in odprta za različne poglede priča tudi zapis patra Pavla Jakopa ob smrti blagopokojne Mance Košir. Pater Pavle v svojem nekrologu poudarja, da ga je Manca Košir v 80. povabila, da predava na fakulteti o Marijinem prikazovanju v Medžugorju. Si predstavljate, kaj bi profesorico Koširjevo doletelo, če bi to naredila na fakulteti, ki ne bi bila svobodomiselna, odprte glave in spodbujala kritično misel? Verjetno to ne bi bila le izguba službe, ampak še kaj hujšega.

Demokratizacija in prispevek Fakultete za družbene vede k njej

Se še spomnite Nove revije in nastanka novih političnih strank na Slovenskem? Sam le bežno, starejši verjetno bolj, mlajši ste o tem kaj prebrali. A če boste spomine mnogih ljudi tistega časa brali natančno, boste videli, da je bilo eno ključnih vrelišč demokratizacije prav na Fakulteti za družbene vede.

Nekateri so to počeli v predavalnicah in spodbujali študente, da naj se zavzemajo za svoje vrednote, ki jih deklarirajo, drugi so to počeli tudi bolj javno. Spomenka Hribar je s svojim zapisom o spravi prelomila okove molka ter pospešila pogovor o tej boleči temi; Dimitrij Rupel v svojih knjigah piše, da so politične stranke ustanavljali kar v njegovem kabinetu; drugi akterji demokratičnega prehoda se spominjajo različnih srečanj in razhajanj ter brušenja stališč o tem, kakšna bi morala biti nova družbeno politična ureditev …

Na FDV so se maja odvijali študentski protesti (v slogu študentskih protestov iz 60. let in po vzoru podobnih protestov na ameriških univerzah) v podporo koncu izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi, ki so Univerzo v Ljubljani prisilili, da se je konkretneje izrekla proti izraelskega napadanja območja Gaze. Predstavljali pa so tudi kamenček v mozaiku, ki je vodil v slovensko priznanje Palestine. | Foto: STA Na FDV so se maja odvijali študentski protesti (v slogu študentskih protestov iz 60. let in po vzoru podobnih protestov na ameriških univerzah) v podporo koncu izraelskega genocida nad Palestinci v Gazi, ki so Univerzo v Ljubljani prisilili, da se je konkretneje izrekla proti izraelskega napadanja območja Gaze. Predstavljali pa so tudi kamenček v mozaiku, ki je vodil v slovensko priznanje Palestine. Foto: STA Ko sem zadnjič govoril z nekom, ki je študiral na FDV prav v teh prelomnih letih, mi je o stanju na fakulteti dejal nekako takole: "Vse nam je bilo dovoljeno. Kakšen marksizem. Pri nas si poslušal Adama Smitha, ko so pravniki ali ekonomisti še računali stopnjo potu po Marxu. FSPN je bila res odprta fakulteta." Če to reče nekdo, ki je takrat študiral in je bil – tako sam pravi – revolucionar, mu lahko vrjamemo.

Od družbenega angažmaja še k raziskovalni odličnosti

Mnogi (vsi se nikoli in nikjer niti ne morejo) na fakulteti so se vedno trudili, da bi poleg svoje družbene vloge zasledovali tisto poklicanost, ki jo imajo fakultete po svetu – znanstveno odličnost. Fakulteta za družbene vede je bila tu vedno na vrhu.

Številni raziskovalni centri, mednarodne objave, ko te še niso bile obvezne, izdelava programske opreme, svetovalna mnenja za mednarodne organizacije, vrhunska znanstvena spoznanja so bila tisto, kar je fakulteta zmeraj skušala spodbujati in razvijati.

Naj tu izpostavim vsaj tri zadeve, čeprav vem, da s tem komu delam krivico, a vendarle: prva je raziskava Slovensko javno mnenje z njenim "očetom" Nikom Tošem, ki neprekinjeno poteka od leta 1968, je bila metodološko ena najmodernejših ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi. Družboslovna revija Teorija in praksa, ki sta jo v njenih začetkih urejala Stane Kavčič in Stane Kranjc, je ključna revija, v kateri so objavljali in še danes objavljajo slovenski in tuji raziskovalci. Letos praznuje 60-letnico izhajanja.

In še preučevanje Evropske unije, novinarstva, sociologije, statistike, politologije, komunikologije; kulturologije, obramboslovja, slovenskega jezika in jezikov stroke ter končno – področje, ki mu po osnovni izobrazbi pripadam sam – mednarodni odnosi in diplomacija.

Vse to, pa še kaj sem izpustil (naj mi bo oproščeno ...), so področja, kjer je Fakulteta za družbene vede izjemno cenjena. Resda bolj v tujini kot doma, a vseeno. Sicer pa za Slovenijo vedno velja, da nas bolj cenijo v tujini, kot se cenimo sami.

Razbijmo neresnične mite o FDV

Ne glede na vse dosežke pa se FDV drži kar nekaj mitov, ki jih velja razbiti. Ne ker bi bili za nas, FDV-jevce, boleči, ampak da se ne ponavljajo in ne ustvarjajo neresnične slike o tem, kdo ali kaj smo FDV-jevci.

Naj tu poudarim, da toliko neresnic, kot sem se jih naposlušal v zadnjih 25 letih o FDV, se nisem o ničemer. Ampak verjetno nemarneži, ki te govorice širijo, počnejo to iz zavisti. Pa po starorimskem reklu: "Klevetajte! Nekaj se bo že prijelo."

Razbijmo mite.

"Je suis FDV!" | Foto: "Je suis FDV!"

Verjetno ste slišali, kaj je najtežja stvar na FDV? Niste? Baje omara. V neki drugi verziji pa kljuka na vratih. Če vam bo lažje, omar na FDV v predavalnicah ni, vrata so pa tudi že skoraj vsa drsna, tako da je to norčevanje res brezvezno. 

Kaj pa tisto, da se lahko na FDV lahko pade samo po stopnicah? Znano, a? No, sam sem živ dokaz, da se to res da. Pasti po stopnicah. Prvič sem odnesel le z odrgninami, drugič z zlomljeno nogo. A FDV ni imel kaj veliko pri tem (no, nekaj malega).

Kaj pa tista tretja šala, kaj reče en FDV-jevec drugemu? Boljše da je ne poznate, ker je res neumna.

No, pa naj vam jaz postrežem še z eno FDV-jevsko o enem drugem poklicu. Eden od znanih profesorjev ljubljanske univerze ima pred sabo FDV-jevca in študenta druge fakultete. Na koncu predavanj reče: "Naučite se telefonski imenik na pamet!" Ta drugi študent ga vpraša "do kdaj?", FDV-jevec pa "zakaj?". Ta FDV-jevska šala pa jasno pokaže, da je kritična miselnost ena od temeljnih osebnostnih značilnosti vsakega FDV-jevca.

No, še en mit o FDV-jevcih je neresničen. Da so nezaposljivi in nezaposleni. A–a. Če izpustimo, da je FDV dal Sloveniji predsednika države, predsednika državnega zbora in predsednika vlade … lahko danes FDV-jevce najdemo v vseh porah družbenega življenja.

Ste vedeli, da ima generalni direktor slovenske divizije švicarskega podjetja diplomo iz mednarodnih odnosov? Pa da jo ima tudi veleposlanik neke druge države v Sloveniji? Pa da imajo diplomo, magisterij ali doktorat številni gospodarstveniki, veleposlaniki, politiki, inovatorji … z naše fakultete? Če niste, malce poglejte naokoli in videli boste, da je FDV v zadnjih 60 letih dala res veliko znanja in izjemnih ljudi.

Vrnimo se v čas in prostor

Pred petimi leti sem se pogovarjal z enim visokim uradnikom na enem od ministrstev, ki me je po evropskih volitvah vprašal, ali vem, kdo je resnični zmagovalec evropskih volitev. Videl je, da ne razumem vprašanja, zato mi je kar odgovoril: "FDV. Brglez, Grošelj, Joveva in Zver. Vsi so FDV-jevci." FDV je pred petimi leti tako dobil štiri od osmih poslancev.

Letos je bera še boljša. Ko sem v nedeljo prešteval, sem ugotovil, da je FDV odnesel pet od devetih novih evroposlancev: Grims, Joveva, Prebilič, Tonin in Zver. Vsi so diplomirali, magistrirali ali doktorirali na FDV. FDV je torej spet zmagal!

Zato, spoštovani gospe in gospodje,

če želite svojim bližnjim in otrokom dobro, želite, da bodo svobodomiselni in si bodo po horacijsko "drznili biti modri", bodo predstavljali Slovenijo doma in v tujini, bodo imeli dobre plače, predvsem pa, da bodo delali dobro za ljudi, jim priporočite vpis ali izobraževanje na FDV. Kajti nič ni boljša popotnica za človeka v današnjem svetu kot to, da je svobodomiseln in da zna misliti s svojo glavo.

Slednje je danes nekaj, kar se z lučjo išče pri belem dnevu. A je vseeno vredno poskusiti. Vpisni roki za magisterij in doktorat bodo razpisani že julija in avgusta.

Siolov kolumnist Boštjan Udovič je redni profesor s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava tudi na oddelku za politične vede in sociologijo Univerze v Salzburgu. Je navdušen poslušalec klasične glasbe ter soskrbnik mačka Boška. Kolumne na Siolu objavlja vsako tretjo nedeljo v mesecu. | Foto: Siol.net Siolov kolumnist Boštjan Udovič je redni profesor s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor predava tudi na oddelku za politične vede in sociologijo Univerze v Salzburgu. Je navdušen poslušalec klasične glasbe ter soskrbnik mačka Boška. Kolumne na Siolu objavlja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Foto: Siol.net

Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.
križ
Mnenja Boštjan Udovič: Evtanazija? Ne, hvala!
križ
Mnenja Boštjan Udovič: Samo še fajmoštra potrebujemo!
Stavka sindikatov javnega sektorja
Mnenja Boštjan Udovič: Dol z zdravniki, profesorji in uradniki!
vrnitev primorske matični domovini
Mnenja Boštjan Udovič: Smo Primorsko vrnili ali priključili (k) matični domovini?
Štempljanje, evidentiranje, prihod na delo
Mnenja Boštjan Udovič: Štempljanje kot merilo uspeha
Žive jaslice Postojnska jama 2023
Mnenja Boštjan Udovič: Jezušček, jaslice in mesna štruca