Beseda ni coin

Nazadnje sem leta 2014, po žledu, povsod slišal govorjenje o kemičnih izpustih letal (chemtrails), zastrupljanju iz zraka, svetovni zaroti, in prešinilo me je, da mi je tehnologija končno omogočila orodje, s katerim bom preveril, ali imam le prisluhe ali se Slovenci res množično posvečamo tej zaroti. Google ima namreč posebno stran, kjer lahko pogledate, iz katere države prihaja največ iskanj določene besede. Preveril sem in res, Slovenci smo leta 2014 v svetovnem merilu (!) vodili s "chemtrailsi". Podrobnosti preberite v kolumni Ljudstvo se je prebudilo.

Zdaj se s kemičnimi izpusti ne ukvarjamo več, padli smo z Googlovega radarja.

Povsod pa slišim neko drugo besedo: bitcoin.

O čem sprašujemo Google?

Koliko iščemo bitcoine na Googlu, je preveril Matic Tomšič in glej, glej: smo "prvi v Evropi in drugi na svetu" (vir). V resnici ima druga kriptovaluta, ethereum, večjo rast, čeprav je manj razvpita. Pa poglejmo, kdo največkrat sprašuje po njej (stanje 20. decembra 2017):

Pogledal sem še valuto ripple – Slovenci prvi! Valuta litecoin: Slovenci peti in tako dalje. Skratka, postali smo narod kriptovalut.

Svetla prihodnost

Slišali smo za veliko podjetij, ki se s kriptovalutami ukvarjajo, oropanih ali ne, in navdušenje je popolno. "Zdaj imamo priložnost postati kriptodolina," je rekel direktor enega teh podjetij.

Prihodnost je torej svetla in čudežna rešitev za vse naše tegobe je že skorajda tu. Če smo pred tremi leti sovražno gledali v nebo, ker nas je nevidni sovražnik od tam napadal, se zdaj smehljamo v meglo nad nami: bogastvo končno dežuje na nas.

Črna preteklost

Naj obudim spomin na propadanje socializma, ko sem se prek Ljubelja peljal v kapitalizem po banane, kavbojke in gramofonske plošče. Ko sem se spuščal v dolino, sem obstal sredi grozotnega prometnega zamaška. Avtomobili, vsi po vrsti s slovenskimi registracijami, so prekrili parkirišče, se razmestili med hišami, zlili na travnik in nazadnje zatrpali še cesto samo. Videti je bilo kot evakuacija, le namesto rakete, ki jih bo odnesla na varno, so se množice basale v pritlično restavracijo, visele z oken v grozdih in hrople v tlačenki pri vhodu. Vprašal sem mimoidočega, kaj se dogaja, in pogledal me je kot zadnjega idiota ter izustil angleško zveneče ime, ki mi ni nič pomenilo in se ga zdaj ne spomnim.

Preberite še:
Zlata mama svojega podjetja

Kmalu pa sem slišal za nov čudež, o katerem so vsi govorili in ki mi je ostal v spominu: catch the cash.

Samostojna Slovenija je uresničila naše tisočletne sanje in nam vrnila dostojanstvo. Ljudem se ni bilo več treba voziti v Avstrijo in se drenjati po zakotnih restavracijah, lahko so svoj denar vplačevali kar v domačih lokalih: "Za organizatorje je bilo najplodnejše leto 1992, ko je v igro vstopilo okoli 120.000 naivnih vlagateljev, vsi skupaj pa so vložili okroglo 105 milijonov nemških mark." (vir)

Povzetek stanja

Sledile so druge verige in čudežne priložnosti, vključno z delnicami – se še spomnite tega podnaslova iz časopisa: "Ta teden bo objavljeno, za koliko največ bo lahko posameznik kupil delnic NKBM; naj najame posojilo?" (vir)

Nekateri so odgovorili pritrdilno in posojilo res najeli.

Zanimiv mi je razkorak med predstavo, ki jo imamo sami o sebi, in realnostjo: najbolj pošten in delaven narod na svetu bo izkoristil vsako priložnost, da bi obogatel z malverzacijo in brez dela.

Zakaj?

Pustimo zdaj to dolgo in neslavno verigo čudežnih možnosti za hitro obogatitev in poglejmo njene psihološke temelje.

Preberite še:
Možgani našega gospodarstva
Ko bom velik, bom robot

Pohlep je splošna človeška lastnost in povsod najdete večje ali manjše pohlepneže, zato me bolj zanima neprevidnost vstopanja v čudežne sheme in množičnost.

Dežela uspešnih ljudi

Imamo tradicijo tega, da se na državo ne moremo zanesti – poglejte le vso to zgodovino denacionalizacij, izbrisov itd. Torej nam je jasno, da si moramo pomagati sami.

Dodati moramo, da ne živimo na območju, ki bi ga neposredno preoblikovala renesansa in sploh ne škotsko razsvetljenstvo. Karkoli si mislite o teoretičnih postavkah sociologa Jovana Cvijića, priznati morate, da je vse življenje preživel na terenu nekdanjih jugoslovanskih republik in torej v stiku s prebivalstvom. Ko so ga vprašali, ali imajo ti narodi kaj skupnega, je bil njegov odgovor zelo kratek: "Praznoverje." Torej logike in razuma ni ravno pohvalil.

Čudežne ponudbe vedno potrkajo na naš narcisizem in njegovo povišanje je pri nas prav kronično:

"V anketi AMZS so voznike spraševali po njihovi dobri lastnosti. 'Kot kaže anketa, kar 80 odstotkov vprašanih meni, da so sami kot vozniki strpni.' Kako pa vozijo drugi? Grozno, seveda, anketiranci menijo, da je takih kar 75 odstotkov. Skratka, tu smo na ameriški ravni (ki je vodilna na svetu!) in ne na švedski ali celo azijski, ki je še nižja.

Aha, kakšne pa so slovenske kariere? Dnevnikova anketa o uspešnosti: 'Več kot 97 odstotkov ljudi sebe zaznava kot srednje, precej oziroma zelo uspešne. Neuspešnih skorajda ni.'" (kolumna)

Povišan narcisizem pomeni, da čudeže jemljemo kot nekaj samoumevnega, saj nam pripadajo. Zdi se nam normalno, da nas je prijazni gospod iz Nigerije izbral kot poštenjaka, ki mu bo zaupal sto milijonov dolarjev, ki so obviseli na pozabljenem bančnem računu. Škoda le, da nimamo uradnih podatkov o osmoljencih.

Preberite še:
Krone korupcije
Dežela mrtvih

Psihometrične raziskave

Po izmerjenih lastnostih smo sestavljeni iz zelo vnetljivega koktajla. Kot je zapisal Janek Musek v knjigi Psihološki portret Slovencev: "Smo torej bolj agresivni, dominantni, uporniški, brezobzirni, grobi, maskulini, sumničavi, sebični, avanturistični, dogmatični in ambiciozni – vse to so sestavine psihoticizma."

Lemingi

Dodajmo visoko stopnjo egalitarnosti, ki vedno temelji na posnemanju, nikakor pa ne na odstopanju. Slovenstvo je kultura množičnosti. Saj veste, največji zbor na svetu, največji orkester harmonikarjev in tako dalje.

Če sosed parkira na svojem dvorišču nov avto, ga mi naslednji dan tudi. Zdaj pa je sosed na dvorišču pakiral bitcoin.

Tako dobimo množičen val, leminge, ki skačejo v vodo, da bi priplavali v obljubljeno deželo. Nekateri res bodo, večina jih bo pa potonila kot vedno do zdaj.

Če ste v vse skupaj vložili le toliko denarja, kot ga mirno lahko pogrešate, potem sta množična histerija in spremljanje gibanja kriptovalut silno zabavna zadeva. Svetujem pa vam še odloženo zabavo. Zapomnite si največje navdušence, ki so za kriptovalute zastavili jetra in ledvico, potem pa jih, ko histerija mine, povprašajte, kot jaz povprašam bivše navdušence nad catch the cashem ali chemtrailsi: pogledajo z odsotnim pogledom, namrščijo se, nekje z dna čevljev potegnejo bežen spomin in odmahnejo z roko, češ, pusti te traparije, kaj ti je, da brskaš po davno minulih nepomembnostih.

Potem pa odhitijo, ne da bi se ozrli, jaz pa grem na Google Trends pogledat, kakšno utvaro spet lovijo.