Sobota, 9. 3. 2019, 4.05
5 let, 8 mesecev
Urbani portreti
Ali bi bilo treba zapreti profil na družbenih omrežjih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
2
Kolumnist Siol.net Sam Rugelj se tokrat sprašuje, ali bi bilo treba zapreti profil na družbenih omrežjih.
Pred nekaj dnevi je minilo natanko pet let od takrat, ko sem postal član največjega družbenega omrežja na svetu. Vem, pozno sem se "priklopil" nanj, a omrežje je mojo obletnico natančno zabeležilo, s čimer je najbrž hotelo pokazati, da ima najino skupno petletko vsaj malo v čislih.
To družbeno omrežje ima zdaj že več kot dve milijardi uporabnikov, zanj pa skupno prebivalstvo Evrope in Severne Amerike pomeni samo del(ček) njegovega globalnega dosega. Obenem pa je to omrežje, za katero je bilo v zadnjem času večkrat ugotovljeno ne samo to, da na različne načine trži naše osebne podatke, temveč tudi to, da ne posluje v skladu z etičnimi načeli spoštovanja osebnih pravic vsakega od svojih članov. Z različnimi algoritmi namreč vpliva na to, kaj se nam prikazuje na zaslonu, s tem pa pomembno zaznamuje naše dojemanje realnosti.
Vas to kaj vznemirja?
Pozuckani
O vsem tem podrobno piše Roger McNamee v knjigi Zucked (morda bi bil primeren prevod Pozuckani), ki je pravkar izšla v Ameriki. McNamee ni kdorkoli. Večino svojega poslovnega življenja je preživel v Silicijevi dolini, bil je eden od zgodnjih svetovalcev Marka Zuckerberga pri vzponu Facebooka, zraven pa je imel kar nekaj tudi pri tem, da je v podjetje prišla njegovega sedanja direktorica Sheryl Sandberg. V času nastajanja te knjige je bil še vedno tudi manjši delničar tega podjetja.
McNamee podrobno razdeluje dejstvo, da so tehnološke platforme, kot sta Google in Facebook, izkoristile večdesetletno akumulacijo zaupanja, ki so jo pri javnosti zgradila tehnološka podjetja, ki so nastala pred njima, ob tem pa s sofisticiranimi tehnikami napadla najšibkejše dele človekove psihe, se okoristila z osebnimi podatki ljudi ter ustvarila perfektno in dobičkonosno delujoč poslovni model, ki pa uporabnikov žal ne ščiti pred oškodovanjem. "Ukradene" ameriške volitve in "izsiljeni" izstop Velike Britanije iz Evropske unije sta samo dva najbolj očitna primera vplivov družbenih omrežij.
Zato sem se ob petletnici svojega članstva vprašal: Kako se je vse skupaj začelo pri meni?
Kako sem padel noter?
Hja, pred petimi leti sta me soavtorja knjige Ultrablues, ki je bila takrat še v nastajanju, prepričala, da "moram na Facebook", ker nam bo to omogočilo obveščanje naše bralske publike v zvezi z načrtovanim podvigom. Nekega večera, ko sem si z nekaj začetniškimi težavami ustvaril profil na družbenem omrežju, se je potem to res zgodilo. Hitro sem si začel nabirati "prijatelje", potem sem sramežljivo kdaj pa kdaj tudi kaj objavil itn. Sčasoma sem prišel tudi do kakega selfija, ko sem se z ženo ali prijatelji preganjal po kakih hribih ali pa sem kje predstavljal katero od naših knjig.
Samo Rugelj je kolumnist Siol.net.
Ne rečem, da družbeno omrežje ni tudi koristno. V trenutku ti omogoča nagovoriti svoje znance z nečim, kar se ti zdi pomembno. Enako ti družbeno omrežje pomaga tudi izvedeti, kaj se zdi pomembno njim. S kar nekaj znanci iz preteklosti, s katerimi sem izgubil živi stik, sem ga spet vzpostavil ravno prek družbenega omrežja. V zadnjem času ugotavljam, da si s kakim novim znancem ne izmenjam več mobilne telefonske številke, saj smo v stiku kar prek klepetalnika in podobno. Družbeno omrežje torej uporabljam občasno, enkrat ali dvakrat na teden pa tudi kaj priobčim na njem.
A vendar: sam sem še vedno predstavnik stare šole pridobivanja informacij o svetu okoli sebe in komunikaciji z njim. To pomeni, da mi je družbeno omrežje manj pomemben vir zanje, saj mi kot osrednji kanali še vedno ostajajo tiskani in elektronski mediji ter njihove spletne strani pa seveda tudi fizični stiki z ljudmi, za katere menim, da mi lahko povedo kaj pomembnega o tistem, kar me zanima.
Pri tistih (mladih), ki so v medijsko krajino vstopili šele v zadnjem času, pa je drugače. Objave in okolje na družbenih omrežjih zanje pomenijo ključno okno za dojemanje realnosti okoli njih ter evalvacijo lastne vloge na svetu. Pomen, vpliv in negativne plati socialnih omrežjih so zato najbolj vidne ravno pri njih.
Zato sem spet pobrskal po polici, kamor sem pred nekaj meseci založil knjigo Jarona Lanierja, filozofa računalništva, pisca in vizualnega umetnika, ki mu je nedavno izšlo provokativno delo Ten Arguments for Deleting Your Social Media Accounts Right Now (Deset argumentov, da takoj izbrišete svoje račune na družbenih omrežjih). Hitro sem preveril, ali še ima svoj profil na Facebooku: ima ga, vendar gre za povsem zaprt in prazen račun, ki mu najbrž omogoča, da spremlja, kaj se dogaja na njem, ni pa njegov aktiven uporabnik. Če želiš spoznavati sovražnika, mu moraš biti pač čim bližje.
Zakaj bi bilo treba oditi z družbenih omrežij
Tukaj je nekaj najpomembnejših (tudi provokativnih) razlogov, zakaj bi bilo treba po njegovem izbrisati profile:
a) S prisotnostjo na socialnih omrežjih izgubljate svobodno voljo
Logika tega argumenta je preprosta: algoritmi beležijo vaše oglede, izbire in klike, s tem posnamejo vaše vedenje ter vam v nadaljevanju po načelih velikih številk in ogromnega števila podatkov vseh uporabnikov prilagajajo tisto, kar vidite, s čimer popačijo vašo realnost, s tem pa sčasoma lahko močno vplivajo na vaša mnenja ter potem tudi na prihodnje odločitve. S stalno prisotnostjo na družbenih omrežjih se sčasoma lahko začne pomembno spreminjati tudi vaša identiteta.
b) Zapustitev družbenih omrežij je najboljša konkretna poteza, da se uprete norosti našega časa
Toksična okolja, ki se pogosto ustvarjajo znotraj posameznih "mehurčkov" v družbenem omrežju, sčasoma začnejo vplivati na vaše razpoloženje ter vaš (aktiven) odnos do sveta. Z "visenjem" na družbenih omrežjih hitro dobite občutek, da gre svet tako ali drugače v maloro, saj vam to vsakodnevno potrjujejo tudi "prijatelji" s takimi in drugačnimi objavami ali pa (to počnejo drugi), da vsi okoli vas živijo sanjsko življenje, saj se javljajo zgolj s počitnic in iz dobrih restavracij. Ker jih poznate, na vas morda vplivajo celo bolj kot bolj odmaknjene novice iz drugih virov. Če se od takega okolja odmaknete, lahko za svoje počutje naredite zgolj nekaj dobrega.
c) Družbena omrežja iz vas delajo bedaka
Družbena omrežja so ustvarjena tako, da vas poskušajo zasvojiti, da vam zožijo pogled in percepcijo, da vas delajo jezne in agresivne, s tem pa tudi dovzetne za vplive iz okolja, ki igrajo po teh taktih. Z drugimi besedami: kot zasvojeni uporabnik družbenih omrežij in nenehni konzument tamkajšnjih informacij se sčasoma spreminjate v bedaka, ki vedno teže vsaj približno objektivno sodi o svetu okoli sebe.
č) Družbena omrežja spodkopavajo resnico
Za današnji čas pravijo, da je resnica mrtva. Družbena omrežja imajo pri tem veliko vlogo, saj so preplavljena s fiktivnimi profili, polinformacijami, ko nekdo nekje napol sliši ali prebere in že objavlja naprej, z neustrezno izpisanimi sporočili, iz katerih si vsak po svoje razlaga pomen, lažnimi informacijami, ki jih nekdo namerno širi, da zavaja ljudi, z napačnimi informacijami, ki jih lansirajo sicer tudi povsem normalni, a na neko temo pač nevedni ljudi itn. Znotraj tega informativnega kaosa se je skoraj nemogoče dokopati do česa res uporabnega, resnica je skoraj vedno daleč stran.
d) Kar govorite/pišete na družbenem omrežju, nima nobenega pomena
Če se ostro odzovete v svojem osebnem okolju, na primer vidite, da gori, in zavpijete "Požar!", potem bo to imelo neposredne posledice na tiste, ki to slišijo. Če se na enak način odzovete na družbenem omrežju, je veliko vprašanje, ali imajo vaše besede resničen pomen, saj ga bodo hitro preplavili druge informacije, komentarji, drugačna stališča, svoje zgodbe pa seveda ne boste mogli nadzorovati, zapletati se boste začeli v (pogosto) brezplodne razprave in tako naprej. Vaša vloga v družbenih omrežjih je precej manjša, kot se vam zdi, predvsem pa je povsem drugačna kot v običajnem življenju.
e) In še marsikaj drugega
Družbena omrežja zmanjšujejo vašo zmožnost za empatijo (spomnite se samo sovražnega govora, ki se pojavi ob raznih malenkostih); vas v splošnem pretvarjajo v manj srečna bitja; so proti temu, da bi imeli stabilno ekonomsko bazo in dostojanstvo (s čimer pač lahko postanete manj odvisni od okolice); onemogočajo demokratično politično delovanje (pripomorejo k tribalizmu in vzponu avtokratskih voditeljev) ter na koncu, tako v zadnjem argumentu pribije Lanier, "družbena omrežja sovražijo vašo dušo". Če želite biti osebnost, kakršna koli že, izbrišete svoj profil na družbenih omrežjih, sklene avtor svojo knjigo.
Prejšnji teden so bile šolske počitnice in moj dostop do interneta in družbenih omrežij je bil omejen. Bil je dober teden.
Morda bi ga veljalo raztegniti še naprej.
2