Končan: Potreben je nov davek na nepremičnine

Obstoječa davka - davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - imata med drugim neprimerne metode vrednotenja, neenotne kriterije glede predmeta obdavčitve ter nepopolne in nepovezane evidence, je poudaril Končan. Po novem zakonu bi bile obdavčene vse nepremičnine Oba zakona se morata po njegovi oceni ustrezno preoblikovati, da se bo lahko začel uporabljati nov, moderen način obdavčitve nepremičnin. Obstoječi dajatvi v proračun skupaj doprineseta 100 milijonov evrov. Po novem zakonu bi bile obdavčene vse nepremičnine, možne bi bile neke davčne oprostitve, davčna obveznost pa naj bi bila vezana na obstoj nepremičnine, je še pojasnil Končan.

Jeraj: Zvišati je treba davčno osnovo, ne davčne stopnje Po mnenju Dušana Jeraja iz družbe TaxGroup k večjim proračunskim prihodkom ne bi pripomogli dodatni dohodninski razredi, saj bi to pomenilo tudi večjo obremenitev delodajalcev. Pri obdavčenju je treba upoštevati, da višje davčne stopnje povečujejo pritisk na alternativne oblike izplačil. Zato bi bilo treba pred uvedbo višjih davčnih stopenj pri dohodnini odpraviti sivo ekonomijo in administrativne ovire, upoštevati pa je treba tudi ekonomičnost davčnega postopka, je navedel. Da bi se zvišali prihodki v proračunu, pa je po Jerajevem mnenju treba zvišati davčno osnovo in ne davčne stopnje.

Višje davčne stopnje imajo ekonomski vpliv na inflacijo Slovenija po oceni Boštjana Petauerja iz družbe BDO EOS Svetovanje sicer ob upoštevanju evropskih pravil lahko zviša stopnjo davka na dodano vrednost, vendar pa to ne pomeni, da jo mora. Višje davčne stopnje imajo ekonomski vpliv na inflacijo. Če se davčna stopnja zviša za odstotno točko, to pri inflaciji pomeni približno 0,8 odstotka, kar pa v času krize ni dobrodošlo, je dejal.