Aleš Žužek

Torek,
5. 1. 2016,
10.45

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

na današnji dan zgodovina

Torek, 5. 1. 2016, 10.45

8 let, 7 mesecev

Kako je Ljubljana postala središče Evrope

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
10. januarja 1821 se je v Ljubljani začel tretji kongres Svete Alianse. Takratna prestolnica Kranjske je tako za nekaj mesecev postala evropsko diplomatsko središče.

Sveta Aliansa je bila zveza držav, ki so jo po zmagi nad Napoleonovo Francijo leta 1815 ustanovile carska Rusija, Avstrijsko cesarstvo in Prusija. Namen zveze, v katero so se potem vključile še druge evropske države, je bilo varovati mednarodni red, določen na dunajskem kongresu, in zatirati revolucionarne vstaje.

Ljubljana ugodna zaradi bližine Italije Zakaj se je Sveta Aliansa leta 1821 zbrala ravno v Ljubljani? Razlog je bila revolucija v Neapeljskem kraljestvu junija 1820, Ljubljana je bila tako – zaradi bližini Italije – z geografskega stališča zelo ustrezen kraj za kongres.

Kongres, katerega idejni vodja je bil avstrijski kancler knez Metternich, je v Ljubljani trajal od 10. januarja do 22. maja. Med drugimi so se ga udeležili avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand IV. ter še okoli 500 ministrov in predstavnikov držav, kot so bile Francija, Velika Britanija, Prusija in posamezne italijanske države.

Za kongresom sta ostala Kongresni trg, Bavarski dvor … V času kongresa so avstrijske sile zatrle vstajo v Neaplju, pozneje pa tudi v Piemontu. Kongres je zelo popestril ljubljansko družabno življenje: vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti in mimohodi. Na takratni kongres še vedno spominjajo ljubljanski Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev, gostilna Pri ruskem carju in Bavarski dvor.

Sveta Aliansa je dejansko začela prenehati delovati leta 1825, ko je umrl ruski car Aleksander I., ki je bil pobudnik te organizacije držav, dokončno pa je bila usodna zanjo grška kriza leta 1830, ko se evropske države niso mogle zediniti, kakšen naj bo njihov odnos do grške vstaje proti turškemu Otomanskemu cesarstvu.