Kako je Hrvaška Slovenijo pustila na cedilu

Ta obrambni sporazum je določal, da bo Hrvaška pomagala Sloveniji oziroma Slovenija Hrvaški, če bi katero od njiju napadla JLA. Hrvaška se tega dogovora ni držala, saj v času slovenske osamosvojitvene vojne ni zaustavila jugoslovanskih tankovskih kolon, ki so s hrvaškega ozemlja prodirale v Slovenijo. Špegelj bi pomagal Sloveniji, Tudjman proti Le v Murskem Središču so krajani 28. junija 1991 samoiniciativno zaustavili jugoslovansko vojaško kolono, ki je skušala priti v našo državo.

Špegelj, ki je bil eden od podpisnikov sporazuma, je na hrvaški strani najbolj odločno zagovarjal hrvaško izpolnjevanje obveznosti iz obrambnega sporazuma. Toda hrvaški predsednik Franjo Tudjman je temu nasprotoval in ni želel pomagati Sloveniji.

Poskus zažiga ljubljanskega škofa Vovka Na današnji dan, 20. januarja 1952, pa se je zgodil tudi poskus zažiga ljubljanskega škofa Antona Vovka, ki je bil namenjen v Stopiče na blagoslov novih cerkvenih orgel.

Škofa je v Novem mestu na železniški postaji napadla večja skupina ljudi. Napadalci so škofu in njegovim spremljevalcem preprečili pot v Stopiče, škofa so zmerjali, pljuvali nanj in se norčevali iz njega. Policija je dogajanje le opazovala, posredovala ni.

Komunistična oblast ne kaznuje napadalcev Škofa so nato napadalci zrinili na vlak za Ljubljano, nato pa je eden od njih škofa polil z bencinom in zažgal. Na srečo so ogenj hitro pogasili. Škof je dobil opekline, a je preživel. Oblasti napadalcev na škofa niso kaznovale.

To je bilo obdobje, ko so bili odnosi med komunističnim režimom in Katoliško cerkvijo, to so komunistični oblastniki šteli za glavnega tako imenovanega notranjega sovražnika, na najnižji stopnji. Decembra 1952 je Jugoslavija tudi prekinila diplomatske odnose z Vatikanom.