Torek, 17. 4. 2018, 14.31
6 let
Kako obrezati sadno drevje? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Da sadnih dreves ne bi doletela kakšna drevesna utrujenost, je treba poskrbeti za sveže obrezano in osveženo podobo breskev, marelic, jablan, hrušk, sliv, češenj, tudi različno jagodičevje je na tem seznamu. Nekateri ste najbrž to postorili že v toplem januarju, številnim pa se je to delo zaradi vremena premaknilo v april.
Naj vas ne bo strah, če drevesa že cvetijo; boste vsaj vedeli, kaj ste porezali, pravijo strokovnjaki. In zakaj sploh rezati? Z rezom se nadzorujeta rast drevesa in njegova rodnost. Drevesa, ki imajo bolj zračne krošnje, so tudi bolj zdrava.
"Na vrhu vidimo tri poganjke. In tako kot je v vsaki hiši tradicionalno en šef, pri tem izrežemo večji del vrha," je v oddaji Dan. na Planet TV ob obrezovanju breskve razlagal Davor Špehar iz Zelenega sveta.
Ohranil le tisti poganjek, ki raste v smeri debla. Breskev je sicer zelo preprosta za rez, pravi. "Marsikdo se je boji, ampak jaz bom začel kar tako, da enostavno malo izrežem ta zunanji del krošnje, nekaj jih pade dol, ohranim pa močne poganjke, " je ob rezanju razlagal Špehar.
Poganjke je treba razredčiti
Porezati je treba vse preveč navzgor rastoče poganjke. "Tukaj je lep poganjek, ki bo najbolj rodil na teh končnih poganjkih. Ko se bodo tukaj tvorili plodovi, pa bomo razredčili, sicer bi bilo na tem mestu preveč breskev," je dodal Šehar.
Z obrezovanjem tako nadzira rast in rodnost breskve. S tem ko je krošnja bolj zračna, pa je drevo tudi bolj zdravo, je dejal.
In zdrava drevesa bodo bogato obrodila, mi pa bomo lahko uživali v čudovitih okusih. Za vse tiste, ki radi malo eksperimentirate z okusi, imamo nekaj posebnega.
Nove vrste, ki imajo nekatere prednosti
Novi sadni križanci, ki ponujajo paleto novih sadežev z zelo eksotičnimi imeni. Cvetijo nekoliko za marelico, da se izognejo pozebi. Odporne pa so proti zahrbtni bolezni koščičarjev - cvetni moniliji.
Ste že slišali za aprimiro, aprikiro in aprisali? Ne gre za nič eksotičnega, ampak za nove sadne križance z marelico.
"Aprimira je križanec med marelico in ringlojem, aprikira med marelico in češnjo, aprisali pa med marelico in slivo," je razložil Boštjan Kunaver, agronom v podjetju Vrtko.
Domovina aprikire in aprisalija je Kavkaz. Tam naj bi ju pred več kot 30 leti našel neki ruski žlahtnitelj. Med ljubiteljskimi pridelovalci pa je pri nas priljubljena šele zadnjih pet let.
Križanec med marelico in ringlojem, torej aprimira, je pri nas zaradi podnebja še posebej priljubljen. Poleg tega ima okus po marelici, sadež pa je malo bolj podolgovat in gladek. Vsi plodovi so sicer manjši od marelice.
Novi nezahtevni sadni križanci so zato gotovo posebnost za vsak sadni vrt. Drevesa, ki zrastejo do štiri metre, obrodijo poleti. Zelo obilno šele po treh do štirih letih. Sadeži so najboljši takrat, ko jih utrgamo z drevesa, lahko pa iz njih naredimo tudi kompot ali marmelado.
