SiolNET. Digisvet Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bruselj: Razprava o Acti naj temelji na dejstvih, ne strahovih

1

termometer

Razprava o mednarodnem sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta), ki je v slovenski in na sploh evropski javnosti dvignil veliko prahu, mora temeljiti na dejstvih, ne na strahovih.

Na evropski ravni bo v prihodnjih mesecih priložnost za razpravo o tem v Evropskem parlamentu, so poudarili v Evropski komisiji. Pet preostalih članic o Acti še razpravlja Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale minuli teden v Tokiu. Komisija ima indice, da bo to storilo tudi pet preostalih članic unije, ki pa sedaj o tem še razpravljajo v okviru svojih nacionalnih parlamentov, so povedali v Bruslju. "V naslednjih tednih in mesecih pričakujemo več razprave in nato glasovanje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki je tudi pravo mesto za razpravo o tem," je še povedal tiskovni predstavnik komisije Ryan Heath. "Če se Evropski parlament ne bo strinjal, ratifikacije ne bo" Acta je "mešani sporazum", kar pomeni, da je za njeno uveljavitev potrebna ratifikacija v nacionalnih parlamentih in soglasje Evropskega parlamenta. "Če se Evropski parlament ne bo strinjal, ratifikacije ne bo," je dejal Heath. "Acta nikoli ni bila tajni proces" V komisiji so ob tem v odziv na kritike glede nepreglednega nastanka sporazuma izpostavili, da Acta "nikoli ni bila tajni proces". Od decembra 2007 je namreč po besedah tiskovnega predstavnika jasno, da se išče dogovor o tem, in vse zainteresirane strani, tudi nevladne organizacije in akademiki, so bile redno obveščane o pogajanjih. Celotno besedilo Acte je po navedbah komisije na voljo od decembra 2010. "Evropska komisija seveda podpira Acto," je poudaril Heath. Sporazum namreč po njenem mnenju prinaša koristi evropskim ustvarjalcem oziroma imetnikom avtorskih pravic in jim zagotavlja enake pogoje dela, kot jih imajo ustvarjalci iz drugih držav.

V komisiji so se odzvali tudi na stališča kritikov, ki menijo, da bi se bilo treba o sporazumu pogajati v okviru Mednarodne trgovinske organizacije (WTO). Evropska komisija je to želela, a nekatere članice WTO so temu nasprotovale, je pojasnil Heath.

Komisija želi ljudi napotiti do "pravih argumentov" Na evropski ravni se torej sedaj razprava o tem seli v Evropski parlament, ki mora temeljiti "na dejstvih, ne nekaterih strahovih, ki so zaokrožili", je dejal Heath. Komisija poskuša po njegovih besedah na svoji spletni strani in po družbenih medijih ljudi napotiti do pravega besedila in pravih argumentov.

Evropski parlament naj bi po prvotnih načrtih o Acti glasoval junija, vendar sedaj kaže, da si bo vzel čas za podrobno pravno preučitev sporazuma in bo verjetno o njem glasoval pozneje.

Odstopil tudi poročevalec parlamenta za Acto Glavni problem, ki ga izpostavljajo v parlamentu, je, kako naj odločajo o sporazumu, pri pripravi katerega niso sodelovali. Zaradi nepreglednosti in nedemokratičnosti pogajanj je nedavno celo odstopil poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif.

Evropski parlament namreč ni bil vpet v pogajanja, ki so se začela leta 2008, pred uveljavitvijo lizbonske pogodbe. Ta mu sicer daje pomembno vlogo pri pripravi mednarodnih sporazumov in tudi pravico veta nanje.

Svoja mnenja o Acti mora pripraviti pet parlamentarnih odborov Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju mora svoja mnenja o Acti pripraviti kar pet parlamentarnih odborov. Krovni je odbor za mednarodno trgovino (Inta), ki bo pripravil poročilo, posebno nalogo pa ima tudi odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Ali je Acta skladna s temeljnimi človekovimi pravicami? Članica odbora Libe je tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon, ki je pojasnila, da bo odbor o tem predvidoma prvič razpravljal konec februarja na podlagi analize pravne službe parlamenta. Libe ima po njenih besedah posebno nalogo, da preveri, ali je Acta skladna s temeljnimi človekovimi pravicami.

Pozitivno mnenje odbora Libe je pogoj za nadaljnjo razpravo o tem v krovnem odboru. Če bi imel odbor Libe preveč dvomov glede kršenja temeljnih človekovih pravic, lahko primer predloži tudi Sodišču EU.

Fajon: Sporazum je treba najprej podrobno preučiti Fajonova se osebno ne strinja z načinom nastajanja sporazuma in meni, da ni bilo dovolj javne razprave o tem. Poleg tega deli skrbi mnogih državljanov glede zaščite zasebnosti, spletne cenzure in omejevanja svobode govora, a obenem poudarja, da je informacij za zdaj premalo in da je treba sporazum najprej podrobno preučiti.

Kacin: Očitki so neutemeljeni in neresnični Dogajanje v povezavi z Acto je komentiral tudi Jelko Kacin iz skupine evropskih liberalcev (ALDE), ki je pripravila delovni sestanek s predstavnikom Evropske komisije, ki jim je na konkretnih primerih pojasnil, kaj Acta je in česar od očitanega zagotovo ne vsebuje.

Kacin je opozoril, da se je večini poslancev v minulih dneh zgodil pravi napad na elektronske nabiralnike, ki so zasuti z identičnimi sporočili, vključno s čustvenimi odzivi na nepreverjene očitke, da Acta omogoča stalen in neomejen nadzor ter celo izklop interneta.

Ti očitki so po Kacinovih besedah neutemeljeni in neresnični ter izhajajo iz dejstva, da je začetni osnutek sporazuma vseboval bolj kontroverzne določbe, ki jih končni ne. Končni sporazum po poslančevem mnenju veliko manj ogroža svobodo interneta.

"Acta si zasluži demokratično, transparentno in argumentirano obravnavo "Morda Acta ni najbolj posrečen poskus zaščite pravic intelektualne lastnine, vendar si zasluži demokratično, transparentno in argumentirano obravnavo, poglobljeno razpravo in racionalno odločitev na koncu procesa," je še poudaril Kacin.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin