Člani slovenske osamosvojitvene vlade so se na shodu, ki ga tradicionalno prirejajo vsako leto, tokrat srečali v krajinskem parku Sečoveljske soline.
"Kruha nam ne manjka, soli pa," je razmere 18 let po osamosvojitvi opisal nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle. "Želel bi si, da bi v naših dejanjih izpred 18 let našli navdih za enotno politiko v zadevah, ko gre za vse nas," je na srečanju osamosvojitvene vlade, ki se ga je udeležila večina tedanjih ministrov, povedal tedanji premier Lojze Peterle. Med drugim sta se opravičila nekdanji minister za obrambo Janez Janša in nekdanji minister za notranje zadeve Igor Bavčar.
"Nedokončan ostaja tudi proces tranzicije"
"Nismo računali, da bo šlo socialno razlikovanje v Sloveniji tako daleč," je spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 18 letih, komentiral Peterle. Po njegovih besedah se je v tem času zgodilo marsikaj več od tega, kar so pričakovali, nekatera pričakovanja pa so ostala neizpolnjena. Prav tako ostaja po njegovem mnenju nedokončan proces tranzicije.
Zunanjo politiko, predvsem umestitev Slovenije v evropski in svetovni okvir, ocenjuje Peterle uspešno, na notranjepolitičnem prostoru pa pogreša povezanost in usmerjenost k skupnim ciljem, ki bodo v korist države.
"Danes vidim več nelagodja in strahu"
"Takrat smo vedeli, da je potrebno nekaj narediti in imeli smo široko ljudsko podporo. Čutili smo, da je potrebno kaj tudi žrtvovati. Danes te atmosfere ne vidim, pač pa več nelagodja in strahu," pravi Peterle, ki si želi, da "kakovost politične ideje ne bi bila odvisna od političnega rodovnika tistega, ki jo prinaša".
"Vzdrževati socialni mir ni dovolj"
Pri Pahorjevi vladi Peterle pogreša predvsem odločnost, "več ukrepov in močnejše vizije, kako gospodarsko krizo izkoristiti za prestrukturiranje gospodarstva". "Vzdrževati socialni mir ni dovolj. Treba se je odločiti za smer, iz katere bo Slovenija izšla gospodarsko in socialno močnejša," ocenjuje Peterle.
Glede slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja pa meni, da je škoda, da državi nista izkoristili možnosti posredovanja tretjega. "Žal je prišlo do pokopa te formule in očitno bo treba začeti spet v dvoje," napoveduje Peterle, kako bosta državi mejno vprašanje urejali v prihodnje.
"Za propad pogajanj je krivo tudi pomanjekanje tihe diplomacije"
Da je sporazum padel v vodo, je po njegovem krivo tudi pomanjkanje "tihe demokracije" med Ljubljano in Zagrebom. "Treba bo opustiti pričakovanje, da je mejno vprašanje mogoče rešiti pred televizijo," zaključuje Peterle.
2
