Nedelja, 28. 9. 2025, 1.17
2 uri, 51 minut
Avtobus ljubljanskega LPP vozi že 30 let
Tudi še čez Tromostovje: pripoved Srečka, ki mestni avtobus po Ljubljani vozi že 30 let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Srečko je že 30 let voznik avtobusa ljubljanskega LPP. Vozil je še avtobuse z ročnim menjalnikom in tudi še čez Tromostovje.
Ljubljanski LPP je nedavno pokazal nov simulator za učenje novih in izpopolnjevanje obstoječih voznikov mestnih avtobusov. Simulator je preizkusil tudi izkušeni voznik Srečko, ki je začel mestni avtobus voziti že leta 1995.
Kako vidite glavne spremembe za voznika avtobusa v Ljubljani v zadnjih 30 letih?
Začel sem že leta 1995. Prometa je bilo veliko manj, središče mesta ni bilo zaprto. Zelo živo središče je bil Kongresni trg, kjer sta obratovali liniji 10 in 13 s končno postajo. Vozili smo še čez Tromostovje, izziv je bila ožina Wolfove ulice. Danes je veliko več semaforjev.
Več semaforjev? Je to za voznika avtobusa dobro ali slabo?
Vožnja v mestnem prometu ni enaka turistični avtobusni liniji med večjimi mesti. To ni mogoče primerjati. Mestna vožnja je med vozniki neka povsem samosvoja veja. Je bolj naporno – veliko je postajališč in križišč, kjer se je treba ustaviti. To je povsem drugače kot prosta vožnja.
Kaj je tisto najtežje, česar se mora naučiti mlad nov avtobusa?
Mlademu vozniku prav gotovo manjkajo izkušnje in jih mora pridobiti. Z leti se to pridobi. Vsak nov voznik se mora zavedati, da je v to službo prišel za vožnjo potnikov. K nam pridejo tudi vozniki tovornjakov, ki morajo nato spoznati, da zdaj zadaj namesto palet tovora vozijo žive ljudi. Zato ni vseeno, kako peljejo, kako ustavljajo in podobno. To je najvišja kategorija na cesti, so dejansko piloti na cesti in temu primerno bi se morali obnašati.
Kje imate največ težav v prometu? So to vozniki, ki vam ne dajo prednosti?
Zakonsko imamo prednost pri vključevanju s postajališč. Ko prižgemo smernik, bi nam morali tisti zadaj, ki se še lahko varno ustavijo, dati prednost. To se vedno ne zgodi. Vsekakor nismo ne vozniki avtobusov vsi isti, enako tudi voznikov avtomobilov nočem dajati vse v eno skupino. Različni smo si. Treba se je prilagajati situacijam, ki nastajajo na cesti. Pomembna je strpnost in mirnost. Od točke A do točke B peljemo potnike, temu pa je treba prilagoditi našo vožnjo. Zelo pomembno je predvidevanje prometa. Če spelješ s postaje in se bližaš križišču, kjer se je ravno prižgala rdeča luč, nima smisla pospešiti z vso močjo in nato na silo zavirati. Vožnja naj bi bila kar najbolj enakomerna, to pa pridobimo z opazovanjem, gledanjem naprej in izkušnjami.
Kako ocenjujete nov simulator?
Simulator je nov pripomoček za treniranje. Novega ali obstoječega voznika lahko simulator oceni – na primer voznik lahko preslabo gleda okrog vozila, morda preveč agresivno ustavlja in podobno. Nato trening na simulatorju temu prilagodimo. Upam, da nam bo ta pripomoček pomagal k boljšim voznikom in mirnejši vožnji za potnike.
Nekoč ste vozili dizelsko gnane avtobuse z ročnim menjalnikom, LPP bo imel zdaj kmalu tudi avtobuse s pogonom na vodik in elektriko. Kako sprejemate te spremembe?
Vožnja s samodejnim menjalnikom zagotovo pomaga. V vsaki vožnji je toliko manj prestavljanj. Spomnim se, ko se sam prvič vozil avtobus s samodejnim menjalnikom – iskreno povedano, sem bil razočaran. Takrat nisem vedel, da s takim menjalnikom enostavno ne znam voziti. Občutek sem imel, da menjalnik pretika prestave takrat, ko sam hoče, in ne takrat, ko si to želim jaz. To je bilo povsem v nasprotju z ročnim menjalnikom, kjer pa sem imel vse to povsem v svojih rokah in nogah. Poslušal sem motor, pretaknil prestavo nežno in vozil mirno. Vse to je bilo s samodejnim menjalnikom tudi mogoče, a sem se moral naučiti in nekoliko prilagoditi vožnjo. Sami pogoni pa na našo vožnjo niti ne vplivajo tako močno. Motor, kakršenkoli že je, potiska avtobus naprej, mi vozniki pa smo tisti, ki ga upravljamo in skrbimo za varno vožnjo potnikov.
