Slovencu z družino lahko prihrani tudi do 800 evrov letno #video

Razvoj avtomobilske industrije prinaša tudi alternativne izbire pogonov, ki lahko tudi stroškovno olajšajo vsakodnevne potrebe mobilnosti. Ob primerjavi današnjih cen pogonskih goriv še posebej velike prihranke (ob sicer višji začetni ceni) prinašajo polno električna vozila, ki pa za zdaj predvsem družinam ponujajo precej majhno izbiro. Zato pa so trenutno potrebam na trgu bolj prilagodljivi priključni hibridi, saj tak pogon prihaja v veliko različnih avtomobilov. Med njimi lahko najdemo tudi klasična družinam namenjena vozila, na primer enoprostorce in karavane, kakršnih na strani električnih vozil še ni.

Baterija se polni prek noči in sicer slabe štiri ure. Foto: Gašper Pirman Praktični preizkus družinskega enoprostorca, ki vas do službe in nazaj pelje na elektriko

Zato smo si v praksi želeli preizkusiti tako družinsko vozilo s priključno hibridnim pogonom. Kako priročno je njegovo baterijo polniti doma, kako daleč se z električno energijo lahko peljemo in kdo v resnici lahko uporablja električni pogon vsaj med delovniki za pot do službe in nazaj?

Tokrat smo se usedli v priključni hibrid BMW 2 active tourer, ki z družinsko zasnovo ustreza prav zgornjemu opisu bolj uporabnih in praktičnih priključnih hibridov. Ta je dobil baterijski paket z večjo energijsko gostoto in tako približno za četrtino večji doseg. Uporabna (neto) zmogljivost baterije je bila prej 5,8 kilovatne ure (kWh), zdaj pa znaša 8,8 kWh. Po merilnem standardu WLTP bi moralo to zadoščati za dobrih 50 kilometrov dosega.

Delež novih avtomobilov s priključnim kablom je bil lani v Sloveniji le 0,9-odstoten, toda vse več modelov na trgu obljublja tudi rast tega deleža. Foto: Gašper Pirman

Polnjenje? Tako kot mobilni telefon! Preden smo šli spat, smo ga priklopili v vtičnico …

Priključni hibrid je namenjen resnično le tistim, ki avtomobil lahko polnijo doma. Zelo podobno kot svoj mobilni telefon ga ponoči priklopijo v vtičnico in izkoristijo cenejšo nočno tarifo električne energije. Polnilna moč priključnega hibrida je nizka (v primeru tega BMW 2,3 kW), zato avtomobil ne obremeni hišnega omrežja nič kaj bolj kot gospodinjski aparati, na primer pralni stroj.

Baterija se je prek noči od 0 do 100 odstotkov napolnila v 4 urah in 45 minutah. Polnjenje do 75-odstotne napolnjenosti je trajalo okrogle tri ure. Baterija je torej porabila 8,8 kilovatne ure električne energije.

Do službe in nazaj dobrih 40 kilometrov: avtomobil ni potreboval zagona bencinskega motorja

Zjutraj je avtomobil obljubljal 43 kilometrov električnega dosega. Proti Ljubljani smo se odpravili iz Lukovice pri Domžalah. Najprej pet kilometrov po regionalni cesti, nato še 15 kilometrov avtoceste v jutranji prometni konici in nato še dva kilometra po ulicah Ljubljane. Ko smo avtomobil parkirali, je imela baterija doseg še 23 kilometrov. Torej skoraj natanko toliko, kot smo jih ta dan do službe že prevozili.

Omenimo, da lahko tak avtomobil na elektriko pelje do hitrosti 140 kilometrov na uro. To je sicer hitrost, o kateri lahko v prometnih konicah le sanjamo.

Med potjo nazaj je bila pot enaka, tik pred vrnitvijo na izhodiščno točko je električne energije zmanjkalo. Zvečer bi avtomobil spet priklopili na polnilni kabel in zjutraj bi imela baterija znova za dobrih 40 kilometrov električnega dosega.

Električni realni doseg presega 40 kilometrov, zgolj na elektriko je z njim mogoče doseči hitrost 140 kilometrov na uro. Če deluje le motor z notranjim zgorevanjem, poteka pogon prek sprednjih koles, medtem ko elektromotor poganja kolesi na zadnji premi. Foto: Gašper Pirman

Velika prednost priključnih hibridov je v širši izbiri tudi na področju družinsko namenjenih avtomobilov. Tak je tudi BMW 2 active tourer. Foto: Klemen Korenjak

Pet dni vožnje v službo za štiri evre

Stroškovni prihranek sicer nikakor ni edini motiv za nakup priključnega hibrida, najlažje pa ga je predstaviti s številkami. Pri tem sicer poudarjamo, da je splošen natančen izračun stroškov prevoženih kilometrov ni mogoč. Medtem ko je cena bencinskega ali dizelskega goriva v Sloveniji enotna, so pri ceni električne energije med dobavitelji razlike precejšnje.

Podrobnejša primerjava je sicer spodaj, a zapišemo lahko naslednje: dobrih 40 kilometrov dolga vožnja na elektriko v službo in nazaj stane okroglih 80 centov, enaka razdalja s pogonom na fosilna goriva pa 3,5 evra. V petih dneh enega tedna bi bila razlika med obema 13,5 evra, v enem mesecu okrog 54 evrov in v enem letu od 600 do 700 evrov.

Če bi k temu dodali še vse vožnje ob koncih tedna in koriščenje električnega dela hibridnega pogona tudi na daljših poteh, bi se lahko letni prihranek približal celo 800 evrov.

Okvirna primerjava stroška klasičnega bencinsko gnanega avtomobila in priključnega hibrida:

* - Strošek električne energije predvideva koriščenje nočne tarife, odvisen pa je od izbranega ponudnika elektrike. Pri izračunu smo izbrali višje cene elektrike na trgu in izračun prav tako zaokrožili navzgor. Pri bencinskem motorju smo predvidevali porabo 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov.

Izkoriščanje vseh prednosti elektromotorja

Poudariti je treba, da energijski prihranek ni edini motiv za nakup tako priključno hibridnih ali povsem električnih avtomobilov. Nakupna cena priključnega hibrida je precej višja, a določenemu krogu voznikov – torej tistim, ki živijo od 20 do 25 kilometrov od svoje službe – ponuja precej boljšo vozno izkušnjo vsaj pet od sedmih dni v tednu.

Elektropogon prinaša vozniško tišino, predvsem pa zelo umirjena speljevanja, pomikanje v gneči, po potrebi tudi hitrejše pospeške. Te mirnosti, ki je pri premijskih znamkah zaradi kakovosti vozil še toliko bolj izrazita, ni mogoče izraziti v številkah ali evrih.

Električna energija v avtomobilih zna zjutraj tudi pravočasno ogreti vozilo in odtaliti led s stekel, hibridni pogoni znajo danes glede na nastavljeno pot v navigaciji tudi kar najbolj učinkovito razporejati vožnjo med polno električnim ali delnim hibridnim načinom.

In navsezadnje ne moremo niti mimo vsakdanjih izpustov, ki se valijo nad avtocestnimi vpadnicami proti Ljubljani. Čeprav tako izvor električne energije kot litij-ionskih baterij še nikakor ni trajnosten, o zmanjševanju lokalnih izpustov ne gre dvomiti. Če bi se le del od nekaj tisoč vozil, ki vsako uro zjutraj vozijo prek štajerske avtoceste proti Ljubljani, peljal na elektriko vsaj iz priključno hibridnega pogona, to pač ne bi bilo slabo.