Starodobniki iz Pekinga v Slovenijo: v eni roki izvijač, v drugi "road book", na obrazu nasmeh

Avtomobilsko potovanje epskih razsežnosti

Premagovanje dolgih razdalj, dokazovanje mobilnostnega potenciala novega izuma po imenu avtomobil in prestižni obračun prvih znamk so že pred več kot stotimi leti pripeljali do avtomobilskih popotovanj epskih razsežnosti. Še danes težko razumemo, kakšen podvig je bila leta 1907 prva vožnja od Pekinga do Pariza. Ko seveda ni bilo avtocest, modernih navigacijskih naprav in je bilo že prevoziti pot med kitajsko in francosko prestolnico na meji mogočega.

Fotogalerija: filmski prizori karavane relija Pariz-Dakar v Murski Soboti:

Fotogalerija

1

 / 50

Po 11.700 kilometrih se je karavana za tri dni pripeljala v Slovenijo "Oldschool" avtomobilska romantika: cigareta v ustih in izvijač v desni roki.

Slavni avtomobilski vztrajnostni reli Peking–Pariz je letos prvič uradno zapeljal tudi v Slovenijo. Karavana več kot stotih avtomobilov se je iz Pekinga proti Evropi podala 12. junija, včeraj je bilo za njimi že približno 11.700 kilometrov poti. Utrujenosti v Murski Soboti, kjer se je karavana ustavila pred nočnim počitkom v Mariboru, niso mogli skriti ne udeleženci ne njihovi avtomobili. Vsak med njimi je seveda včeraj dobil tudi Darsovo vinjeto za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah.

"Vsak dan se borimo z utrujenostjo, a treba je ostati zbran. V tako starem avtomobilu je že obračanje volana naporno fizično delo in po toliko dneh na poti je telo utrujeno. Zadnji trije ali štirje dnevi v Mongoliji so bili peklenski, zdaj nas čaka še pot čez Alpe," nam je povedal Keith Ashworth, ki se proti Parizu vozi z bentleyjem 4 ½ tourer iz leta 1926. To je eden najstarejših avtomobilov letošnje dirke.

V konkurenci je štartalo več kot sto avtomobilov, velika večina jih je še vedno na poti proti Parizu. Nekateri imajo tudi zanimivo okrašene avtomobile.

Kje in kdaj bo potekal slovenski del trase relija Peking–Pariz? Chrysler 75 roadster iz leta 1929 - tudi njega danes in jutri čakajo zanimive preizkušnje na slovenskih cestah.

Slovenski del relija Peking–Pariz vodi Ferdo Poberžnik, ki je pred leti že sodeloval z organizatorji te dirke in jih je nato tudi uradno povabil na naše ceste. Tako karavana relija Slovenije ne bo le prečkala, temveč bo tu preživela tri dni. Skupno je v organizacijo teh treh dni vključenih okrog 60 ljudi iz več slovenskih avtošportnih klubov.

Danes bodo udeleženci po štartu pred hotelom Habakuk krenili na pot proti Osnovni zemljevid 35-dnevnega avtomobilskega potovanja iz Pekinga proti Parizu. Velenju, kjer župan pripravlja sprejem za nastopajoče ob 11.06. Ta dan bodo vozili tudi pet točnostnih voženj: 1. na Lovrencu na Pohorju ob 08.37, 2. v Šoštanju (Skorno) ob 10.26, 3. v okolici Velenja (Vinska gora) ob 11.17. 4. v Metnaju ob 15.14 in 5. v Gornjem Igu ob 16.22. Spretnostna vožnja v centru AMZS Vransko se bo začela ob 12.42.

V Ljubljano bodo nastopajoči prispeli ob 17.25, ko bo na Prešernovem trgu sprejem župana. V sredo bo štart ob osmi uri pred Kristalno palačo v BTC Cityju, v Dražgošah bo 6. točnostna vožnja ob 09.12, pot pa bo nato mimo Bleda in Rateč karavano vodila v Italijo, Švico in Francijo. Cilj v Parizu bodo po 36 dneh potovanja dosegli v nedeljo.

Avtomobili s seboj vozijo vse najnujnejše. Rezervne gume in posode za gorivo so na 13.700 kilometrov dolgi poti nepogrešljive.

Avtomobilski romarji brez kančka udobja prevozijo od 300 do 600 kilometrov dnevno Udobja je na takem avtomobilskem potovanju resnično malo. Vsak razpoložljiv prosti del avtomobila zasedejo osebna prtljaga, manjši nadomestni deli in orodje.

Priznati je treba naslednje: kdor si bo pobližje ogledal avtomobile, ki sodelujejo na tej legendarni vožnji, bo navdušen nad posameznimi podrobnostmi modelov iz časa pred 2. svetovno vojno. Vsak si bo v svojih mislih tudi predstavljal, kako težko je s temi utesnjenimi avtomobili, ki z današnjega vidika resnično ne ponujajo nikakršnega omembe vrednega udobja – klimatskih naprav seveda ni, kdor nima strehe, pa je prepuščen na nemilost žgočemu poletnemu soncu –, prevoziti od 300 do skoraj 700 kilometrov na dan. Najdaljša etapa med Novosibirskom in Omskom je bila dolga kar 668 kilometrov.

Kljub vsem tegobam, psihičnim obremenitvam in mehanskim izzivom pa so udeleženci iz avtomobilov izstopali z nasmehom, polni dobre volje in optimizma pred preostalimi etapami do cilja v Parizu.

Julie Stephenson z napotki pomaga svojemu možu Maxu. Vozita vauxhalla iz leta 1923.

Zakonski par v najstarejšem avtomobilu: Taka pot je osebnostna preizkušnja V pravilniku tekmovanja piše, da sta sestavni del poti tudi originalna oprema avtomobilov in kar najbolj pristna obleka posadke.

Vse, kar potrebujejo, seveda vozijo s seboj. Vsi razpoložljivi prosti deli v avtomobilih so ob obvezni dodatni opremi za navigacijo in merjenje časa ter kilometrine do zadnjega kotička napolnjeni z osebno prtljago, rezervnimi gumami in osnovnim orodjem.

"Vožnja do Slovenije je bila resnično dolga, verjetno je bil za vse zaradi slabih cest najtežji del čez Mongolijo. Povsod so nas lepo sprejeli, enako tudi v Sloveniji. O zahtevnosti moram povedati tudi to, da ni vse le v mehanski vzdržljivosti. Tudi midva z možem se morava cel mesec ves dan voziti skupaj v avtomobilu. Tudi to je svojevrsten preizkus, zato je ta reli predvsem velika osebnostna preizkušnja za vse udeležence," nam je povedala sovoznica Julie Stephenson, ki se je včeraj z možem Maxom predstavila z najstarejšim avtomobilom v konkurenci. To je vauxhall OD 23/60 iz leta 1923.

"Notranjost" bentleyja 3-4 1/2 iz leta 1925, ki ga poganja 5,3-litrski motor.

Proti prestižni zmagi vozi Avstralec z datsunom

Kot vodilni v skupni razvrstitvi – ta je sicer rezultatsko deljena na avtomobile pred letom 1947 in po njem, obenem pa ne smejo biti mlajši od leta 1975 – je v Slovenijo prispel Avstralec Mark Pickering z datsunom 240Z. Japonski avtomobil znamke v Nissanovi lasti, ki so jo pred kratkim spet obudili, je bil pred desetletji že eden najuspešnejših dirkalnih avtomobilov na vztrajnostnih relijih. Pickeringov datsun so pripravili za prav tako znameniti vzhodnoafriški reli v Keniji in je bil zato kos tudi dozdajšnji poti proti Parizu.

Vodilni Mark Pickering in njegov datsun 240Z. "Še vedno pa ni konec dirke. Zdaj ne vozim več na vso moč in do Pariza bo treba paziti, da ne bom prehiter ter da istočasno ne bom vozil prepočasi in naredil kakšne neumnosti," je povedal Avstralec.

"Imeti je treba zelo zanesljiv avtomobil. Sovoznik mora biti dober navigator, imeti je treba dober občutek za računanje porabe goriva in izbiro hitrosti na točnostnih preizkušnjah. Voznik se mora seveda dobro izogibati pastem. Brez sreče prav tako ne gre. Tudi sam sem že prvi dan v Mongoliji dokaj resno poškodoval podvozje, a smo s pomočjo preostalih voznikov in mehanikov škodo popravili. Še vedno pa ni konec dirke. Zdaj ne vozim več na vso moč in do Pariza bo treba paziti, da ne bom prehiter ter da istočasno ne bom vozil prepočasi in naredil kakšne neumnosti," nam je nekaj skrivnosti, kako zmagati na tem slovitem reliju, razkril Pickering.

Njegov sovoznik je Dave Boddy, s katerim sta prijatelja že več kot 40 let, in tudi taka naveza v avtomobilu je seveda nepogrešljiva pri premagovanju vseh ovir.

Spomin na avtomobilsko preteklost, ko upravljanje vozila še zdaleč ni bilo tako preprosto in samoumevno kot danes.

Kljub raznovrstnosti avtomobilov na avanturo vsi z istim ciljem

Najstarejšemu avtomobilu letošnje dirke, americanu la france iz leta 1915 (poganjal ga je kar 14,5-litrski motor), Slovenije sicer ni uspelo doseči, a v konkurenci je resnično veliko zanimivih primerkov avtomobilske zgodovine. Vozijo tako modeli znamk, ki že dolgo ne živijo več, kot tudi avtomobili iz še ne tako davne preteklosti. Videli smo tudi forde mustange, holden avstralskega zakonskega para, italijanski BMW, porsche 911 in tudi dve alfi romeo giulii.