Prometni reševalni pas v Sloveniji in Evropi: poenotenja ni, a vozniki so pragmatični

Foto: Bor Slana

Pred nami prometno eden najbolj obremenjenih koncev tedna

Prometna varnost na slovenskih cestah bo spet na preizkusu ta konec tedna. V soboto in nedeljo lahko po navedbah prometno-informacijskega centra (PIC) pričakujemo veliko število vozil iz smeri morja proti notranjosti ter iz Hrvaške proti Avstriji oziroma Italiji. Za del Nizozemcev se končujejo počitnice, končujejo se tudi kolektivni dopusti za del Italijanov. Zaradi zelo povečanega prometa lahko že ob manjših nesrečah nastanejo tudi deset in več kilometrov dolgi zastoji.

Včerajšnji primer nesreče pri Vrhniki, ko so na nasprotni strani avtoceste zaradi potnikov, ki so nesrečo opazovali, nastali zastoji od Vrhnike do Ljubljane, to le potrjuje. Dars ima sicer zdaj posebne ograde, s katerimi zaščiti prizorišče nesreče pred zvedavimi pogledi, a jih uporabi le ob dogodkih, za katere pričakuje, da bodo trajali dlje.

Video: Prebijanje gasilce PGD Dolnji Logatec proti eni izmed nesreč na avtocesti

ANKETA

Se strinjate s slovensko zakonodajo, ki pri umikanju ne dovoljuje uporabe odstavnega pasu?

• Da, odstavni pas mora ostati prazen zaradi varnosti
  +

  7,10 %
  11 glasov
• Ne, vsi se umikajo na odstavni pas, saj drugače reševanje ni mogoče
  +

  81,29 %
  126 glasov
• Kriva je Evropska unija, ki ne poenoti napotkov za reševalni pas
  +

  11,61 %
  18 glasov

Oddanih 155 glasov

Če hočete pomagati, morate kršiti zakon

Vsi pristojni še naprej poudarjajo pravilno razvrščanje v primeru prometne nesreče. Gasilci poudarjajo, da je zaradi stalnega ozaveščanja javnosti viden precejšnji napredek. Ob nedavni nesreči tovornjakov na avtocesti med Logatcem in Vrhniko so se gasilci s tovornjakom do mesta nesreče pripeljali skoraj brez težav. Kdor se s svojim avtomobilom ne razvrsti ustrezno, tvega globo 200 evrov.

So pa vsi vozniki, ki so se na avtocesti razvrstili tako, da so omogočili prehod reševalnim vozilom, s tem kršili veljavno prometno zakonodajo. Ta v primeru razvrščanja določa, da se je dovoljeno na desnem prometnem pasu umakniti le do njegovega skrajnega desnega roba, ne pa tudi na odstavni pas. Če bi vsi vozniki zakon spoštovali, gasilci s tovornjaki med njimi ne bi mogli voziti. Medtem ko ministrstvo za infrastrukturo tega zakona še ni spremenilo, sta tako Dars kot Agencija za varnost prometa (AVP) že večkrat svetovala, naj se na avtocestah po potrebi uporabi tudi odstavni pas.

Včeraj je bil pred Vrhniko zastoj do Ljubljane, čeprav se je nesreča zgodila na nasprotni strani avtoceste. Foto: Gregor Pavšič

Zakaj opazujemo prometne nesreče?

Psihologi razlagajo, da našo pozornost pritegnejo novosti in nenavadnosti, torej vse, kar razbija vsakodnevno rutino.

"Čeprav po eni strani težimo k urejenosti in miru, nas takšno življenje lahko tudi otopi in vodi v pomanjkanje občutka smisla. Kaos, nesreče, konflikti – čeprav si jih zavestno nihče ne želi – nas po drugi strani poživijo, vzbudijo naše potenciale, tako posameznikov kot skupnosti. Ob nesrečah ljudje stopimo skupaj, saj nas druži isti cilj: stvari spet urediti," razlaga socialni psiholog Matej Černigoj.

"Pogled na nesrečo nas nekoliko poživi, predrami, čeprav obenem tudi potre. Tukaj ne gre za naslajanje nad nesrečo drugega, ampak za to, da nas nesreča spomni na našo lastno ranljivost in minljivost, da ob pogledu nanjo za nekaj trenutkov pozabimo na vsakodnevne skrbi in dolgočasne rutine, ki nam odžirajo energijo, saj se v primerjavi s smrtjo ali invalidnostjo zazdijo nepomembne."

V tujini veljajo različni napotki, kako se umikati intervencijskim vozilom. (foto: Reuters)

V Evropi ni enotnega pojma reševalnega pasu

Za pas, ki je namenjen reševalcem in za katerega veljajo posebna pravila v primeru nesreče, se uporablja pojem reševalni pas. Ta je za zdaj na ravni Evrope nedorečen. Države v naši okolici imajo različno opredeljene reševalne pasove in postopke, kam naj se vozniki razvrstijo in tako omogočijo vožnjo intervencijskim vozilom. Ker se poleti na slovenskih avtocestah srečajo vozniki različnih narodnosti, lahko to pripelje tudi do različnega pojmovanja reševalnega pasu. Slovenske avtoceste so večinoma le dvopasovne, ustrezno razvrščanje je še težje na ožjih odsekih hitrih cest – na primer proti Pomurju, proti Novi Gorici, na obvoznici v Ljubljani in podobno.

Avstrijci voznikom naročajo, naj se ob nesrečah z desnega prometnega pasu umaknejo na odstavni pas. Čehi reševalni pas določajo kot najmanj tri metre širok prostor med stoječimi avtomobili. Nemci glede na širino avtoceste reševalni pas peljejo med skrajno levim in desnima pasovoma (tripasovnice) oziroma po sredini (štiripasovnice) med levima in desnima pasovoma. Za razliko od Nemcev pa Čehi pri tripasovnicah reševalni pas ustvarijo ravno na nasprotni strani, torej med skrajno desnim in notranjim pasom. Italijani v intervencijah ponavadi uporabljajo odstavni oziroma intervencijski pas.