Gregor Pavšič

Petek,
15. 7. 2016,
10.24

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,30

6

Natisni članek

Natisni članek

morje infografika

Petek, 15. 7. 2016, 10.24

7 let, 1 mesec

Namesto papirnatih že prihodnje leto polikarbonatna potrdila za upravljanje čolnov

Pozor, vsi Slovenci po nova dovoljenja za upravljanje čolna

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,30

6

uprava za pomorstvo Jadran Klinec | Foto Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Slovenci bodo morali potrdila za upravljanje čolna v prehodnem obdobju petih let zamenjati z novimi, ki z dodanimi varnostnimi elementi prihajajo na osnovi polikarbonatskih kartic. To je tudi ukrep proti ponarejenim potrdilom, ki so jih Slovenci dobili oziroma kupili tako doma kot tudi v tujini.

Uprava za pomorstvo (URSP) želi že prihodnje leto začeti prehodno petletno obdobje, v katerem bodo morali vsi imetniki papirnatih potrdil za upravljanje čolna te zamenjati z novimi potrdili na osnovi plastične kartice. Na URSP želijo s tem zagotoviti večji standard zaščite, omogočiti lažjo in hitrejšo kontrolo na morju ter pregledati, koliko lastnikov čolnov na slovenskem morju uporablja ponarejene listine.

V preteklosti so ponarejali podpise na listinah Jadran Klinec, predstojnik UPRS, pravi, da bodo z novimi potrdili dosegli večji standard zaščite ter omogočili lažjo kontrolo na morju. | Foto: Gregor Pavšič Jadran Klinec, predstojnik UPRS, pravi, da bodo z novimi potrdili dosegli večji standard zaščite ter omogočili lažjo kontrolo na morju. Foto: Gregor Pavšič

"Natančen obseg ponarejenih listih je za zdaj težko ugotoviti. Pri rednih kontrolah na morju vsako leto opazimo take ponaredke. Poleti smo ves čas prisotni na morju in pri kontrolah posvečamo pozornost tudi pristnosti potrdil," pravi Jadran Klinec, predstojnik URSP.

Čeprav lahko predvidevamo, da se tudi posameznik, ki potrdilo "kupi", pred plovbo seznani s postopki ustreznega obnašanja na morju, taka zavest seveda ni samoumevna. Slovensko morje je majhno in na njem si valove delijo tako čezoceanske tovorne ladje kot tudi čolni, gliserji, vodni skuterji in kopalci. Zato je pomembno, da imajo osebe, ki upravljajo plovila, verodostojna potrdila za upravljanje in je bilo njihovo znanje preverjeno z izpitom.

Z uvedbo polikarbonatne kartice, ki bo vsebovala varnostne čipe tehnologije RFID, bo na morju tudi veliko lažja in hitrejša kontrola, možnost ponarejanja pa zelo majhna.  


Bistvene spremembe, ki bi lahko začele veljati že leta 2017, so:

  • v prehodnem obdobju petih let bo treba obstoječa potrdila zamenjati z novimi polikarbonatnimi karticami,
  • novo potrdilo bo veljavno deset let,
  • poleg upravne takse za prijavo na izpit in pristojbine za opravljanje izpita bodo dodatni stroški pridobitve potrdila za upravljanje čolna znašali predvidoma 15 evrov; podatke o izdanih potrdilih bo mogoče preveriti na spletnem portalu e-uprave.

 

Večina novih čolnov je krajša od 12 metrov uprava za pomorstvo Jadran Klinec | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Po podatkih policije je bilo med letoma 2011 in 2015 v njihovih postopkih 12 oseb, ki niso bile usposobljene za upravljanje čolnov, štiri osebe pa so se pri kontrolah izkazale s ponarejenim potrdilom.

V zadnjih šestih letih je bilo v register vpisanih pet tisoč novih čolnov, od katerih je 96 odstotkov krajših od 12 metrov.

Po podatkih UPRS so v zadnjih petih letih sicer izdali več kot 300 potrdil o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna in več kot 21 tisoč potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna.

Po naših neuradnih podatkih je precej Slovencev dobilo ponarejeno potrdilo tudi na Hrvaškem, kjer nato tudi plujejo. V slovenskem morju jih vseeno čaka nadzor. Kot so nam povedali na UPRS, bo moral tak slovenski državljan izkazati, zakaj je izpit opravljal v tujini (na primer, ali je tam dlje časa živel), pristojni bodo tudi preverili, ali je bil tamkajšnji program skladen s slovenskim izpitnim programom. V tem primeru mu bodo izdali potrdilo, da je njegovo dovoljenje enakovredno slovenskemu. V primeru suma poneverbe dokumenta mu takega potrdila ne bodo izdali, primer pa bodo v nadaljnjo preiskavo posredovali policiji.

"Osebno se ne zavzemam, da bi del usposabljanja postal tudi praktični preizkus plovbe na morju. Za vse tipe plovil ni mogoče narediti univerzalnega preizkusa," pravi Klinec iz uprave za pomorstvo. | Foto: Gregor Pavšič "Osebno se ne zavzemam, da bi del usposabljanja postal tudi praktični preizkus plovbe na morju. Za vse tipe plovil ni mogoče narediti univerzalnega preizkusa," pravi Klinec iz uprave za pomorstvo. Foto: Gregor Pavšič

Urediti tudi organizacijo sicer neobveznih izobraževanj, praktičnega preizkusa na morju ne načrtujejo uprava za pomorstvo Jadran Klinec | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Klinec se ob omenjenih spremembah zavzema, da bi v prihodnje uredili tudi organiziranje šolanj oziroma izobraževanj pred izpiti za pridobitev dovoljenj. Ta izobraževanja, ki sicer pred standardnim teoretičnim izpitom iz petih predmetov niso obvezna, lahko danes organizira vsakdo, tudi brez ustreznega znanja oziroma usposobljenosti. Na izpit tako prihajajo kandidati s precej različnim teoretičnim znanjem. Praktični del, torej preizkus usposobljenosti upravljanja plovila na morju, tudi v prihodnje ne bo postal del izpita.

"Na eni strani tak pristop ne bi bil primerljiv s preostalimi državami v Evropski uniji. V primerjavi z našimi bližnjimi državami, na primer s Hrvaško in Italijo, imamo že zdaj zelo zahteven teoretični  del izpita. Ta vsebuje pet različnih predmetov, praktični del pa predstavlja delo na pomorski karti. Če bi izpitu dodali še praktično upravljanje plovila, bi to celoten izpit precej podražilo in marsikoga verjetno odvrnilo od opravljanja, poleg tega ni mogoče narediti enega praktičnega preizkusa za vse tipe plovil. Jadrnica se v morju obnaša povsem drugače kot gumenjak ali gliser," razlaga Klinec, ki se na evropski ravni zavzema za sprejetje enotnih pravil plovbe.

Tudi tisti Slovenci, ki so potrdilo za vodenje čolna dobili na primer na Hrvaškem, bodo morali to zagovarjati pred slovensko upravo za pomorstvo. | Foto: Gregor Pavšič Tudi tisti Slovenci, ki so potrdilo za vodenje čolna dobili na primer na Hrvaškem, bodo morali to zagovarjati pred slovensko upravo za pomorstvo. Foto: Gregor Pavšič

Tudi Italijani se po morju vozijo brez dovoljenja

Sistem izdaje potrdil za upravljanje čolna in preverjanje znanja se danes v državah članicah Evropske unije precej razlikuje. Italijani na primer za plovilo, dolgo do sedem metrov in s 40 "konji", potrebujejo le zavarovanje, ne pa tudi izpita.

Zato dejansko niso le Slovenci tisti, ki morda po našem morju plujejo brez dovoljenja. Pod kakšnimi pogoji in zahtevami torej pri nas plujejo naši zahodni sosedje? Morajo imeti dovoljenje?

"Za zdaj delujemo po načelu vzajemnosti. Države članice Evropske unije bi si morale med seboj priznavati izpite. Če bi bili res strogi, bi morali tudi zanje zahtevati dovoljenja. Verjetno bi naleteli na različna pravna mnenja. Ko jih ustavimo na morju, jim damo različne napotke in jih opozorimo," pravi Klinec.

uprava za pomorstvo Jadran Klinec | Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Največje nevarnosti: vožnja preblizu obale in vodni skuterji

Na morju se napake kajpak dogajajo. Najpogostejša je plovba preblizu obale. V Sloveniji plovilo ne sme bližje kot 200 metrov od obale, na Hrvaškem je ta meja postavljena na 300 metrov. Kopalci lahko plavajo največ 150 metrov stran od obale. Od maja letos je treba od označbe potapljanja pluti v oddaljenosti najmanj sto metrov.

"Pripetijo pa se tudi napake, iz katerih je razvidno, da upravitelj čolna ne obvlada. Ko smo nekoč ustavili plovilo z nemškimi državljani, ga niso znali ustaviti in so se zaleteli v naš čoln. Poleti na morje vsekakor zaplujejo tudi manj izkušeni ljudje, ki najrazličnejša plovila najamejo po relativno dostopnih cenah. Vseeno pa so najnevarnejši vozniki vodnih skuterjev. Marsikdo ga pripelje na morje, ga na poljubnem mestu spusti v vodo in nato z neregistriranim in brez izpita dirja po vodi. Vsaj dokler ne sreča nas. Naša prisotnost na morju je najboljša preventiva, a žal smo tudi kadrovsko podhranjeni," razlaga Klinec, ki s svojimi sodelavci posameznike na hitrih vodnih skuterjih seveda težko ujame. Pri tem poudarja, da je za upravljanje  vodnega skuterja treba opraviti preizkus znanja.