Sreda, 22. 5. 2019, 4.00
5 let, 6 mesecev
Porsche 911 S "Silver Anniversary Edition" iz leta 1975
Pa kaj, če je majica smrdela po bencinu, bilo je noro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
1
To je pripoved z bencinskim vonjem prepojene majice, vlažne desne rame in uživanja koktajla 45 let starega avtomobila, šestvaljnega bokserja in dojemanja ceste v drugačnem, bistveno bolj brezčasnem ter umirjenem ritmu. Iztegnjeni palci mimoidočih z navdušujočimi pogledi in jaz za volanom; poln vtisov vožnje avtomobila, ki se je v Stuttgartu rodil pet let pred menoj.
Priznam, prvi kilometri niso bili lahki.
Za menoj je rohnel nedavno obnovljen šestvaljni bokser, volan je bil velik in trd, komaj pridobival sem zaupanje v zavorno stopalko, pogled na desno proti ploščici s podpisom Ferryja Porscheja in serijsko številko 704 pa mi je podzavestno dajal spoštovanje do 45 let starega avtomobila v mojih rokah.
Pogled na eno od največjih avtomobilskih ikon. Porsche 911 S iz leta 1975.
Vlažna leva rama in majica z vonjem po bencinu
Do zdaj sem imel le malokrat priložnost voziti avtomobile, ki bi bili starejši od mene. Hitro te potisnejo nekaj desetletij nazaj. Njihovo notranjost napolni šarm sedemdesetih let in nato celo cesto, krivulje ovinkov in mimoidoče voznike – številne med njimi z očmi polni občudovanja in odobravajočim iztegnjenim palcem roke – začneš dojemati drugače. Enostavno počasneje, bolj uživaško in sproščeno.
"Saj je normalno, da med vožnjo streha tako glasno ropota zaradi vetra," sem ob prvem postanku poslal sporočilo SMS lastniku avtomobila Metodu Kurentu.
"Seveda, povsem normalno pri 45 let stari 'targi'. In ko bo padal dež, boš imel zvečer tudi malo vlažno levo ramo," mi je iskreno odpisal.
Zvečer, po prvih sto prevoženih kilometrih je bilo, kot je napovedal. Rama je bila malo vlažna, majica pa prepojena z vonjem po bencinu. Iz kilometra v kilometer sva si bila bližje, bolj sva bila povezana in tudi užitek ceste izza volana starodobnika stare šole je bil zato vse bolj izrazit. Naslednje jutro pomislekov ob uživaškem dojemanju takega avtomobila ni bilo več. Želel sem še več in se spet hitro vrniti tja nazaj na cesto.
Vožnja starodobnika vrača užitek v vsakem kilometru. Vse je drugače, z več šarma, smisla in zgodbe. Zato številni tovrstni avtomobili tako veliko pomenijo. Tak 45 let stari porsche 911 S je tudi neposredni spomenik tehnične kulture.
Porsche je v omejeni seriji "Silver Anniversary Edition" leta 1975 izdelal 1.063 avtomobilov, od tega 249 izvedb "targa" za trg v ZDA. Vozili smo eno izmed njih.
Pogled izza volana. Pred voznikovimi očmi najprej velik merilnik vrtljajev. Nekoč se je okrog njega vrtela vsa umetnost vožnje.
Značka s podpisom Ferryja Porscheja in zaporedno številko 704 na sovoznikovem predalu.
Avtomobil iz serije ob 25-letnici Porscheja
Danes bom imel v Grčiji na cestah in dirkališču priložnost spoznati najnovejšo generacijo porscheja 911 carrera, tik pred odhodom pa sem lepe slovenske ceste raziskoval s 45 let starim porschejem 911 S v "ameriški" izvedbi targa.
Skoraj vsak stari porsche 911, ki ga poganja še zračno hlajeni motor, je na cesti prava avtomobilska ikona in vozeči spomenik tehnične kulture. Ta avtomobil pa je bil še nekaj posebnega. Izdelali so ga leta 1975 in je bil del takratne omejene serije "Silver Anniversary Edition" ob 20-letnici znamke Porsche. Izdelali so jih dobrih tisoč, od tega okrog 249 takih s snemljivo streho "targa" za ameriški trg.
Ta avtomobil je v precej slabšem stanju lani jeseni z Nizozemske prispel v Trbovlje. Prav v tisto delavnico, kjer zanesenjaki obnavljajo stare avtomobile in od koder je letos spomladi odpeljal tudi zelo lično obnovljen lamborghini jarama. Tam so fantje v sedmih mesecih povsem razdrli in obnovili Porschejev motor, opravili nekaj kleparskih del, ga oddeli v novo plast originalne srebrne barve, uredili avtentično oblazinjenje sedežev in podobno.
Notranjost avtomobila je imela vonj po minulih avtomobilskih časih in romantiki sedemdesetih let.
Vstopite v avtomobil, ki vas nemudoma vsaj v mislih popelje do brezčasnih kilometrov in vračanja v spomine pred 45 leti.
Notranjost so obnovili z avtentičnimi materiali. Zadaj je prostora kajpak le za silo.
Nič tipanja. Vsaka poteza in pogovor s tehniko morata biti odločna.
Po obnovi ga še nihče ni vozil toliko, kot sem ga v zadnjih dneh sam, in že prvi kilometri so me postavili na realna tla. V 45 let starem avtomobilu je treba pozabiti na hitenje in kakršnokoli podzavestno avtomatiko. Odkleniti je treba vsaka vrata posebej, ročno s potegom ročke vklopiti žaromete, ob jutranjem zagonu motorja se je iz izpušne cevi tudi malo pokadilo, zvečer pa je bilo treba pod sprednjim pokrovom prek vrtljivega releja preventivno odklopiti akumulator.
V notranjosti pa ropot, skladno s 45 let staro izvedbo "targa" slabša zvočna zatesnjenost in odločni pritiski desne noge na stopalki. Nič tipanja. Vsaka poteza in navidezni pogovor s tehniko avtomobila morata biti odločna, a hkrati spoštljiva in razumljiva.
Stara šola: pred očmi voznika velik merilnik vrtljajev
Kako hitro sem v takem avtomobilu pozabil na vso elektroniko, ki se zdi v novih vozilih skoraj neizbežna. Navdušen sem bil, ko sem skozi volanski obroč tik pred svojimi očmi najprej zagledal velik merilnik vrtljajev.
Ta je postavljen na osrednje mesto armaturne plošče in nekoč se je okrog njega zares vrtelo vse bistvo vožnje. Desni merilnik hitrosti je podatke prikazoval v miljah, ne kilometrih na uro. V peti prestavi in pri tri tisoč vrtljajih na uro je na avtocesti tale porsche zlahka držal kazalec pri številki 80, torej okroglih 130 kilometrih na uro.
Porscheja poganja 2,7-litrski šestvaljni bokser motor, ki ima moč 130 kilovatov.
Takšen porsche je bil v jugoslovanskem svetu fičkov prava raketa
In vožnja? Ne bom lagal, zelo je posebna in na starodobne avtomobile je nemogoče gledati racionalno. V porscheju je bilo glasno, čutil se je vonj bencina, ropotala je streha in pred ovinkom je bilo treba vsakič nekoliko trdneje prijeti velik volanski obroč.
Toda prav tisti šarm, ki me je v mislih prestavil v sedemdeseta – in takrat smo Slovenci vozili kvečjemu fičke in morda kakega citroena – me je nad vožnjo tega porscheja tako navdušil. Za volanom kaj kmalu nisem bil nič več okoren, ušesa so se navadila na ropot in naslednji dan sem tisto majico, prepojeno z vonjem po bencinu, zanalašč oblekel še enkrat.
Privoščijo si ga tudi za naložbo, a še prej za hrano svoji tehnični duši
Leta 1975 je bil avtomobil s tako suvereno lego med ovinki, še vedno izrazito lahkotnostjo in 172 "konji" iz 2,7-litrskega šestvaljnega motorja zares nekaj posebnega.
In še vedno je, le da danes tak avtomobil dojemamo drugače. V petdesetih letih se je zunanjost športnega avtomobila s številko 911 le malo spremenila, zato so v njem ikono videli tako starejši kot tudi predstavniki generacije osemdesetih let ter današnji otroci.
Čeprav se bistveno cenejši, toda danes nov povprečni "ljudski" avtomobil pelje veliko bolje, udobneje in tišje, ga z romantičnim pridihom prežetega plesa batov bokserskega motorja v zadku 45 let starega porscheja ni mogoče primerjati. Kdor si tak stari avtomobil lahko privošči, to že res lahko stori tudi za naložbo, a predvsem za hrano svoji duši in potešitev tehnične radovednosti.
1