Petek, 28. 4. 2017, 11.55
7 let, 1 mesec
Na eni strani naftni viri, na drugi elektromobilnost za boljšo kakovost življenja
Norveška kot prestolnica elektromobilnosti: kdor bo onesnaževal, bo tudi plačal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
1
Vozili smo se po Norveški, ki je kljub svoji navezanosti na naftne vire najuspešnejša država po preboju elektromobilnosti. Na njihovih cestah smo opazili skoraj vse obstoječe električne avtomobile, sredi Osla pa je bilo nemogoče spregledati polno parkirišče vozil z ničelnim izpustom CO2. V prihodnje bencinskih in dizelskih avtomobilov sploh nočejo več prodajati.
Na Norveškem vozi že okrog 110 tisoč električnih avtomobilov, do leta 2020 pa želijo to številko povišati na 400 tisoč.
Nafta je pomemben vir gospodarstva na Norveškem, ki omogoča visok življenjski standard in tudi hitrejši prehod na elektromobilnost.
Norveška je dežela, ki vpeta v Skandinavijo obiskovalca navduši s pokrajino, ta je zelo bogata z naravnimi viri, država pa danosti zelo uspešno pretvarja v kakovost življenja. Morda se zdi paradoksalno, da je prav ta država, ki ima številne naftne vrtine, na svetu najuspešnejša pri razmahu elektromobilnosti. Toda prav zaradi visokega življenjskega standarda in vizije pristojnih je Norvežanom uspelo denar vložiti tja, kjer ga je bilo mogoče pretvoriti v proizvodnjo elektrike iz naravnih virov, izboljševanje kakovosti ozračja in podobno.
Parkirišče sredi Osla, ki je do zadnjega centimetra zapolnjeno z električnimi avtomobili
Prvi vtis vožnje po Norveški? Država ni gosto poseljena in zato tudi na cestah ni omembe vredne gneče. Povsem drugače kot v srednji Evropi. Imajo zelo raznovrstne avtomobile, med njimi je res nadpovprečno veliko električnih. V Sloveniji kakšnega na cesti opazimo bolj po naključju, na Norveškem pa že skoraj niso več nobena posebnost.
Največ je nissanov leafov, veliko tudi BMW-jev i3. Opazili smo tudi že nove hyundaie ioniqe, tesle S, kie soul EV, pa seveda tudi električne volkswagne e-golfe. Še najdlje smo morali čakati na srečanje z renaultom zoejem, videli pa smo praktično vse električne avtomobile. Tudi tiste najstarejše, na primer peugeota iona. Vrhunec pa je bilo parkirišče v središču Osla, namenjeno le električnim avtomobilom in polno do zadnjega centimetra.
Video - Polno parkirišče električnih avtomobilov v Oslu:
Na Norveškem že 110 tisoč električnih avtomobilov
To je posledica državne usmeritve v električno mobilnost, ki se je začela že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Norveška ima zdaj najvišji delež električnih avtomobilov na svetu (lani več kot 100 tisoč v državi z 5,2 milijona prebivalcev), kjer ima priključni kabel že 35 odstotkov novih osebnih avtomobilov in kjer nameravajo leta 2025 ambiciozno prenehati prodajati bencinske in dizelske avtomobile.
Neposredne subvencije Norvežani ne poznajo
Preboj elektromobilnosti je v vseh državah tesno povezan z ugodnostmi, ki jih voznik dobi ob nakupu električnega avtomobila. V Sloveniji subvencija znaša 7.500 evrov, na Norveškem pa neposrednega denarja voznik ne dobi. Toda ker so avtomobili na sploh na Norveškem zelo obdavčeni in zato tudi zelo dragi, umik davka v primeru električnih avtomobilov močno izboljša njihovo cenovno konkurenčnost.
Voznik električnega avtomobila lahko zastonj parkira v mestu, se skoraj zastonj vozi s trajekti, kadar sta v avtu vsaj dva potnika, lahko v mestu uporablja tudi prometni pas za avtobuse in taksije.
Elon Musk, prvi mož Tesle, na okoljevarstveni konferenci v Oslu.
Skoraj vsa elektrika prihaja iz norveških naravnih virov
"Ne razumite me narobe, tudi pri nas ni vse idealno. Želimo si širiti polnilno infrastrukturo predvsem na področje stanovanjskih sosesk, blokov in podobno. Več polnilnic mora biti tudi ob hitrih cestah. Na vsakih 50 kilometrov želimo hitro polnilnico z enosmernim tokom DC," nam je na Norveškem povedal Stale Frydenlund iz norveškega združenja lastnikov električnih avtomobilov.
Frydenlund poudarja, da se vozniki raje odločijo za električni kot bencinski ali dizelski avtomobil, če sta ceni primerljivi. Vsak zadovoljni uporabnik nato prinese dodatne tri, še pove Norvežan. Pri tem ne pozabi omeniti pomembnega dejstva, da Norveška kar 98 odstotkov svoje elektrike pridobi iz naravnih virov (vode), tako je vožnja resnično brezogljična. Vzporednice med Norveško in Slovenijo, ki je prav tako bogata z naravnimi viri, se rišejo same od sebe.
Norvežani želijo na vsakih 50 kilometrov glavnih cest postaviti vsaj eno hitro polnilnico z enosmernim tokom DC.
Norvežani jih jemljejo kot povsem resno alternativo
Čeprav so danes novi električni avtomobili tudi del truda proizvajalcev, da povprečni izpust CO2 svoje flote spustijo pod zakonsko določeno mejo, postajajo v nekaterih državah že pomembni prodajni adut. Domačini električnih avtomobilov ne kupujejo le za hobi oziroma vlogo drugega družinskega avtomobila, temveč se odločajo za popoln prehod na elektromobilnost. Novi avtomobili, ki zagotavljajo prostornost in tudi več sto kilometrov dosega – kot prvi v serijski različici to ponuja opel ampera-e – bodo ta trend le še pospešili.
Usmeritev Norveške: "Kdor bo onesnaževal, bo tudi plačal …"
Pomembno je tudi upadanje cen litij-ionskih baterij, ki pomenijo tako količinsko kot tudi cenovno ozko grlo električnih avtomobilov. Baterija pomeni okrog 40 odstotkov cene vozila, cena baterij pa je od leta 2010 upadla za okrog 40 odstotkov, so poročali pri britanskem The Guardianu. Pred šestimi leti je po njihovih podatkih stala ena kilovatna ura baterije tisoč dolarjev, danes pa stane okrog 350 dolarjev. V prihodnje bi lahko cena upadla le na 125 dolarjev. Na drugi strani znatno, in sicer za okrog pet odstotkov na leto, napreduje tudi energijska učinkovitost baterij.
"Letos delež vseh električnih in priključnih hibridov že znaša polovico vseh novih avtomobilov. Načrt za leto 2025, ko torej želimo prodajati le še take avtomobile, ne več vozil z bencinskim in dizelskim motorjem, je vseeno ambiciozen. To pomeni, da takrat seveda ne bomo več prepovedali prodaje takih vozil, le resnično draga bodo in zato zanimiva le še za redke voznike. Naše načelo je, da kdor onesnažuje, naj tudi plača," dodaja Frydenlund.
1