Sobota, 16. 1. 2021, 22.14
3 leta, 10 mesecev
Pred 85 leti skozi Ljubljano prvič reli Monte Carlo
Nepredstavljiva avantura, ki je peljala skozi Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Leta 1975 in uvodna etapa relija Monte Carlo spet skozi Slovenijo. S štartno številko 44 v renaultu 12 gordini Aleš Pušnik in sovoznik Rok Freyer.
Januarja, leta 1936, je prek Slovenije prvič potekal znameniti reli Monte Carlo. "V Ljubljani so se okrepčali, pregledali avtomobile in se založili z bencinom," je še isti dan poročal časnik Slovenski Narod. Uvodne etape so bile dolge več tisoč kilometrov in so pred 85 leti predstavljale izjemno avtomobilsko avanturo. Resda nekoliko skrajšane, a za precej bolj dodelane dirkalne avtomobile, so v veljavi ostale vse do leta 1996. Nekdanji slovenski akterji tega relija se jih spominjajo po nepredvidljivosti.
27. januar leta 1936. Pred 85 leti je prek Slovenije in skozi Ljubljano prvič potekala uvodna etapa avtomobilističnega relija Monte Carlo. Dan pred tem so predstavniki Kraljevega avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije (sekcija Ljubljana) po ljubljanskih ulicah postavljali smerokaze in napotke za voznike, ki so jih pričakovali dan pozneje. Pred takratno Kazino, kjer je bil na Kongresnem trgu sedež avtomobilskega kluba, jih je čakala časovna kontrola in nato nekaj ur počitka. Vozniki so se lahko ulegli, popili topel čaj, dolili gorivo in nadaljevali pot.
Ljubljana je bila pred 85 leti bila le vmesna postaja dela karavane udeležencev tega relija, ki je sicer zares zaslovel šele pozneje. "Slovenski" del uvodne etape se je začel v Palermu. Od tam so vozniki nadaljevali pot do Messine, naprej do Neaplja in Rima ter nato mimo Padove do Ljubljane. Celotna pot je bila dolga 4.136 kilometrov.
Proti Monte Carlu tudi iz Osla, Aten, Talina, Berlina …
Ceste so bile večinoma slabe, povprečna hitrost pa določena na 40 kilometrov na uro. Ob 8. uri dopoldne je pred Kazino kot prvi pripeljal F. Chevroton (Renault), sledila sta mu Bruno Bariffi (Lancia) in M. Klinke (BMW). V Palermu je štartalo 20 tekmovalcev, dopoldne jih je v Ljubljano prispelo 15. Ob 10.38 je karavana odpeljala naprej proti Dunaju.
Ostale skupine so te uvodne etape začele iz Stockholma, Jassyja, Stavangerja, Aten, Talina, Omeeje, John o'Groatsa, Valencije, Berlina in Amsterdama.
Članek o prvi etapi relija Monte Carlo skozi Ljubljano, objavljenem v časniku Slovenski Narod (27. januar leta 1936).
Med udeleženci monaškega relija je bil s stoenko tudi Leon Poberaj iz Solkana.
Prva Slovenca v konkurenci so pozdravili tudi Mariborčani
Ljubljana je časovno kontrolo relija Monte Carlo gostila tudi leto pozneje in nato še večkrat. Tudi leta 1938, ko sta bila brata Stojnšek iz Maribora prva slovenska udeleženca na tem reliju. Takrat je prek Slovenije vodila še druga uvodna etapa. Ta se je začela v Atenah in je peljala prek Sofije, Beograda in Budimpešte ter Maribora in se je nato nadaljevala proti Dunaju.
Tako dolgi maratoni za uvod tega najbolj prestižnega relija so potekali vse do leta 1996. Pred več kot sto leti je bil monaški reli predvsem vzdržljivostna vožnja dokaj šibkih in krhkih avtomobilov iz cele Evrope proti Monaku, kjer jih je sprejel takratni princ Louis II.
"Za volanom sem bil brez pravega spanca 63 ur ..."
Tovrstne uvodne ali koncentracijske etape pa so postale sestavni del tega relija tudi pozneje, ko so postajali dirkalni avtomobili že precej bolj razviti. Andrej Vidic je moral s saabom najprej peljati do Aten, tam opraviti štart in nato voziti prek Balkana in naprej proti Franciji. Podobno tudi ostali slovenski udeleženci iz šestdesetih in sedemdesetih let tega relija, kot so bili Dušan Malerič, Aleš Pušnik, Marko Kožar, Drago Zonta, Leon Poberaj in ostali. Marsikdaj so bili že tisoči uvodnih kilometrov za marsikoga prevelik zalogaj.
"Imel sem ene zimske gume in ene zavorne ploščice v prtljažniku. Spremstva ni bilo. V Atenah smo imeli le eno noč počitka, nato pa pot nazaj. Naprej do Beograda, nato pa proti Sarajevu, Splitu, Reki in Kozini. Brez pravega spanca sem bil 63 ur. Vmes sem zadremal za največ deset ali 15 minut. Ne morem opisati, kako grozno utrujen sem bil. Žal sem moral na poti menjati zavorne ploščice. Preveč sem zamudil in moral sem odstopiti," se relija Monte Carlo in uvodne etape iz Aten spominja Vidic.
Čar monaškega relija so bile vselej predvsem nočne hitrostne preizkušnje.
Darko Peljhan in Miran Kacin sta bila z VW golfom leta 1995 prva slovenska posadka na cilju relija za svetovno prvenstvo.
Slovenski prvak Peljhan leta 1995 iz Torina tik za štirikratnim svetovnim prvakom Kankkunenom
Leta 1994 je slovenska posadka Črnivec-Peljhan (lancia delta HF integrale) tisoč kilometrov uvodne etape začela v Torinu, enako sta tam leto pozneje začela tudi Peljhan in sovoznik Miran Kacin (VW golf G60 rallye). Imela sta štartno številko 19, a med vsemi, ki so za štart izbrali Torino, sta štartala druga. Pred njima je bil le (nekdanji) štirikratni svetovni prvak in tovarniški voznik Toyote Juha Kankkunen.
"Štartali smo ob polnoči, etapa je bila dolga tisoč kilometrov in je vodila prek številnih zasneženih prelazov. Tudi knjiga poti je bila napisana bolj na roko, in nekaj prehodnih kontrol smo težko našli. Imela sva tudi leteče spremstvo z majhnim terencem in tako nama je uspelo na dveh tretjinah poti odpraviti okvaro servovolana. Ob 20. uri zvečer smo prispeli v Gap," se te zahtevne uvodne etape, ki so si jo torej delile tako profesionalne tovarniške posadke kot vsi zasebniki, spominja Kacin. Skupaj je takrat z relijem začelo kar 199 posadk.
In šele nato sta se pravi reli in obračun za sekunde začela. Leta 1995 je bilo na sporedu 21 hitrostnih preizkušenj, in le ena med temi se je vozila dvakrat. Skupna dolžina preizkušenj je bila 546 kilometrov. Servisni kombiji vseh posadk so vozili skupaj po večjem delu južne Francije, šele pozneje pa se je uveljavila ideja o stacionarnem servisnem območju, kot jo poznamo danes. Brez uvodne etape je bil reli skupno dolg 2.607 kilometrov.
Danes le še bled spomin na nekdanjo avanturo
Reli Monte Carlo je z dolgimi uvodnimi etapami edini držal tradicijo in spominjal, da je bil avtomobilski reli v svojem bistvu predvsem vzdržljivostna nepredvidljiva avantura in ne brezkompromisno dirkanje za vsako razpoložljivo desetinko sekunde.
Danes je vse ravno nasprotno; lanski reli Monte Carlo (letošnjega bodo zaradi novega koronavirusa močno skrajšali) je bil skupno dolg 1.504 kilometrov. Vozili so 16 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 304 kilometre. Na reliju je nastopilo 87 posadk.
