Legendarni fiat in Nemec, ki ga je vozil najbolje

Walter Röhrl je danes star 73 let. Bil je dvakratni svetovni prvak v reliju, štirikrat je zmagal tudi na prestižnem reliju Monte Carlo. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons "Ko sem prvič zmagal na reliju Monte Carlo, sem želel prekiniti kariero. Dosegel sem svoj otroški, zame ultimativni cilj. Noben rezultat mi ne bi mogel pomeniti več," se je ob 40-letnici velikega triumfa s Fiatom spominjal legendarni nemški dirkač Walter Röhrl, ki je leta 1980 s sovoznikom Christianom Geistdorferjem zanesljivo postal svetovni prvak v reliju. Star je bil 33 let, sedel pa je za volanom odlično pripravljenega dirkalnika s štirivaljnim atmosferskim motorjem in pogonom na zadnji par koles.

To so bila še leta zatišja pred izbruhom divje skupine B, ko še nihče ni zares slutil velikih tehnoloških sprememb s turbinskim polnilnikom in štirikolesnim pogonom. In to so bila tudi leta še nepozabnih avantur, ko so bili reliji nepredvidljivi, izjemno dolgi in težki.

Fiat, Abarth in Bertone sestavili dirkaško različico fiata 131

Fiat je limuzinski model 131 izdeloval že od leta 1974, ko so ga premierno pokazali na avtomobilski razstavi v Torinu. V desetletju proizvodnje so jih izdelali več kot 1,5 milijona. Leta 1976 so izdelali tudi posebno serijo 400 primerkov različice abarth, ki jim je služila kot homologacijska osnova za odličen dirkalnik v reliju. Fiat ga je izdelal v sodelovanju z Abarthom in Bertonejem, sestavljali pa so jih v lastni tovarni v Rivalti.

Cestna različica je dobila štirivaljni bencinski motor z močjo 103 kilovate (140 "konjev"), v reli različici pa je imel motor že 177 kilovatov (240 "konjev"). Motor je bil nameščen spredaj, moč pa se je prenašala na zadnji par koles. V dirkaškem športu je bil to naslednik že prej zelo uspešnega modela fiat 124 abarth.

Fiatov dirkalnik 131 abarth iz druge polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Foto: Fiat

Družinski fiat, ki je v pokoj poslal lancio stratos

Ob fordu escortu je bil to najboljši avtomobil za reli v drugi polovici sedemdesetih let. Znotraj Fiatovega koncerna je dobil kot komercialno bolj zanimiv avtomobil prednost pred brutalno lancio stratos s Ferrarijevim motorjem, ki je pred tem nekaj let veljala za najboljši reli avtomobil na svetu. Z njim so prvič zmagali že leta 1976 na Finskem, ko FIA sploh še ni imela razpisanega svetovnega prvenstva v reliju za voznike.

Do konca leta 1979 je sledilo 13 zmag na relijih najvišje ravni, Alen pa je leta 1978 tudi zmagal v svetovnem pokalu za voznike FIA. Leto pozneje, ko so prvič podelili naslov svetovnega prvaka med vozniki, je Fiatu prestižno lovoriko speljal Bjorn Waldegaard s fordom escortom (in manjšo pomočjo mercedesa).

Nemec se je spretno izmikal nekaterim najbolj specifičnim relijem, kot sta bili preizkušnji po Finski (številni skoki) in Velika Britanija (skrita trasa). Foto: Audi Röhrlovo leto 1980: snežni ples v Monte Carlu, večerja s Fangiem in kultna vožnja skozi meglo na Portugalskem

"Bil je čas, da končno naredimo pravi rezultat," o sezoni 1980 pravi Röhrl, ki jo je na reliju Monte Carlo začel sanjsko. Na cestah, polnih snega, je prepričljivo slavil in po koncu dirke ga je šele sovoznik Geistdorfer prepričal, naj vendar nadaljuje s kariero. "Saj vendar uživaš v vožnji, kajne?" ga je vprašal, in Walter, takrat že drugo sezono pri Fiatu, mu je moral pritrditi.

Pred 40 leti je nemška posadka navdušila. Na Portugalskem sta na nočni hitrostni preizkušnji Arganil, dolgi kar 44 kilometrov, v megli prehitela vse za dobre štiri minute. Ta vožnja je postala ena največjih klasik svetovnega relija. Röhrl se je na to preizkušnjo bolje pripravil, saj je vedel za meglo, ki se tam rada spusti. Dan pred dirko je zvečer v hotelu zaprl oči in šel v mislih skozi vse ovinke. Reli je dobil s prednostjo kar 14 minut.

V Argentini ga je na večerjo povabil Juan Manuel Fangio, legenda sveta formule ena, na dirki pa je Nemec ugnal tudi takratnega argentinskega zvezdnika formule ena Carlosa Reutemanna. Röhrl in Geistdorfer sta celo sezono vozila odlično, zmagala na Korziki in z drugim mestom potrdila naslov svetovnega prvaka. Po 12 relijih je imel Röhrl med vozniki kar 54 točk prednosti pred Mikkolo in še točko več pred odhajajočim svetovnim prvakom Waldegaardom.

Walterja Röhrla se najbolj spomnimo v kombinaciji z audijem quattro S1, skupine B. Z njim je leta 1985 v San Remu tudi dobil svoj zadnji reli za svetovno prvenstvo. Foto: Audi Reli na vrhuncu svoje romantike in avanturizma

Toda to so bili resnično drugi časi. Reli Monte Carlo je imel po maratonskih uvodnih etapah nato 33 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 695 kilometrov. Prijavljenih je bilo 237 posadk, v cilj pa je uspelo pripeljati le 88 posadkam.

Od stotih prijavljenih posadk relija po Portugalski, jih je cilj videlo le šestnajst. Med zmagovalcem Röhrlom in zadnjeuvrščenim, torej šestnajstim, Jorgejem Ortigaom, je bilo skoraj pet ur razlike.

In primer makadamske klasike - relija Akropolis v Grčiji. Organizatorji so pripravili 56 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini neverjetnih 956 kilometrov. Zmagovalec Ari Vatanen je za celoten reli potreboval skoraj 13 ur, makadamske ceste pa prevozil s povprečno hitrostjo 73 kilometrov na uro.

To je bilo leta 1980. Dve leti pred začetkom uveljavitve štirikolesnega pogona, turbo polnilnikov in postopne uvedbe skupine B. Pred 40 leti, ob zmagoslavju Röhrla in Fiata, je bil svetovni reli na vrhuncu svoje romantike in avanturizma.