Četrtek, 19. 12. 2024, 23.05
5 ur, 53 minut
Porsche macan in tisoč električnih kilometrov
Brez bencina in dizla: tisoč kilometrov med Koprom in Dunajem #foto
Kako je v zimskih razmerah na avtocestah po Sloveniji in Avstriji prevoziti tisoč kilometrov z električnim avtomobilom? Je postankov za polnjenje res več, kot bi si jih za počitek privoščili s klasičnim avtomobilom? Vse to smo med Koprom in Dunajem preverili z novim porschejem macanom.
Med Koprom in Dunajem smo po avtocesti z električnim porschejem macanom 4 prevozili tisoč kilometrov in preverili, ali je polnilna infrastruktura dovolj dobra za podporo taki vožnji in kako napredna 800-voltna tehnologija poskrbi za časovno zelo kratke postanke za polnjenje. Povprečni čas polnjenja je znašal 15 minut, polnjenja so stala sto evrov, na tisoč kilometrov dolgi poti pa pri takem avtomobilu zahtevajo približno eno uro časa. Macan v zimskih razmerah ni imel najnižje porabe, a se je zato odkupil s prvovrstnim polnjenjem.
Poudarki:
- Temperatura: od –2 do 5 stopinj Celzija
- Povprečna poraba: 27 kWh/100 km (porsche macan 4)
- Število polnjenj: 5 (enega bi lahko izpustili)
- Povprečni čas polnjenja: 15 minut
- Največja moč polnjenja: 269 kW
- Razdalje med polnjenji: od 143 do 241 kilometrov, povprečno 182 km
- Povprečna pridobljena energija na polnjenje: 41 kWh
- Povprečni strošek polnjenja: 20 EUR
- Strošek vseh polnjenj: 100,4 EUR
- Čas neto vožnje: 9 ur 53 min
- Čas polnjenj: 1 uro 15 min
- primer vožnje Ljubljana-Dunaj-Ljubljana (3 polnjenja, z macanom bi trajala slabo uro)
Pregled voženj in vmesnih polnjenj:
Največja moč polnjenja pri macanu tik pod 270 kilovati. Iskanje optimalnega razpona za kar najhitrejše polnjenje baterije
Najprej kar k podatkom. Kot kaže spodnja tabela, smo za tisoč kilometrov naredili pet postankov (oziroma štiri in pol, zadnji je bil zelo kratek). Glede na avtomobil z 800-voltne platforme je bilo izhodišče naslednje: za polnjenja želimo porabiti kar najmanj časa in tako polniti takrat, ko bo to iz vidika časa in pridobljene energije najučinkoviteje.
To ne pomeni vožnje do skoraj izpraznjene baterije in nato polnjenje do stoodstotne napolnjenosti, temveč iskanje optimalnega razpona. Izkušnja pri tem je bila pozitivna, saj so ultra zmogljive polnilnice postavljene smotrno za tak način polnjenja, testni macan pa se je pri moči (hitrosti) polnjenja zelo izkazal.
Polnjenje pri Mariboru bi lahko na poti do Dunaja izpustili. Ups, polnili smo enkrat preveč …
Če bi še enkrat odpeljali isto pot, bi se odločili za eno polnjenje manj. Optimalno ni bilo prvo polnjenje pri Mariboru, saj bi ga lahko preskočili in se odpeljali neposredno do naslednje predvidene polnilnice. Tako bi baterijo izdatneje izpraznili, s tem pa bi potrebno energijo nato dobili hitreje. Toda postanek je bil načrtovan tudi zaradi nakupa vinjete in zaradi hitre aktivacije polnjenja (prek čipa v obesku za ključe), je bilo kabel vendarle tudi smotrno priklopiti.
Tisočkilometrska avtocestna vožnja med Koprom in Dunajem (nekaj kilometrov tudi v mestnem režimu) s porschejem macanom je zahtevala 11 ur in deset minut, od tega uro in petnajst minut za polnjenje. Če bi izpustili eno polnjenje, bi celotna pot trajala slabih enajst ur oziroma okroglo uro za polnjenje. Izključno vožnja je trajala devet ur in 53 minut.
Ena ura je lahko enakovredna tudi dvema daljšima postankoma pri potovanju z avtomobilom s klasičnim motorjem, na primer takim z dizelskim motorjem, ki lahko brez dolivanja goriva prevozi tisočkilometrsko razdaljo. Poraba energije v macanu pri temperaturah okrog ledišča je bila dokaj visoka, kar pa avtomobil nadomesti z večjo baterijo in visoko močjo polnjenja. Poleti in pri avtomobilu z nižjo porabo bi polnilnico pri avtocestni vožnji iskali približno na tristo kilometrov, tokrat pa bi bilo med polnilnicami idealno prevoziti med 200 in 250 kilometri.
Postanki z avtomobilom na 800-voltni zasnovi so kratki. V povprečju je bilo vsako polnjenje dolgo le 15 minut. V praksi bodo postanki za počitek potnikov na daljši poti pogosto daljši.
Ultra zmogljive polnilnice tudi ob slovenski avtocesti
Nazaj na začetek. Vožnjo smo začeli na Vrhniki, ko je bila baterija polna, njena temperatura pa le 12 stopinj Celzija. Jutranjega predgretja baterije macan ne omogoča (več v testu čez nekaj dni), zato je bila tudi poraba že takoj dokaj visoka. Pri Celju je bila baterija napolnjena še 73-, pri Mariboru še 60-odstotno. Baterija se je med vožnjo segrela do 19 stopinj Celzija. Nato je sledil že omenjeni postanek za nakup vinjete, ki smo ga izkoristili tudi za prvo polnjenje. Med polnjenjem je temperatura baterije narasla do 25 stopinj Celzija.
Ob avtocesti je veliko ultra zmogljivih polnilnic DC. Že od Ljubljane do slovensko-avstrijske državne meje jih najdemo na vsaj štirih lokacijah (Ionity v Žalcu, Petrol Tepanje, Petrol Maribor počivališče, Ionity pri Mariboru, vozniki Tesle tudi Slovenski Bistrici), ponudbe je nato še več tudi v Avstriji.
Zgolj obisk Teslinih polnilnic na avstrijskem Štajerskem - cene so bile ta dan previsoke, da bi macana priklopili. Kdor se ne pelje s teslo, bo iskal polnilnice Ionity
Najugodnejše je potovati z "lovom" na polnilnice Ionity, ki imajo tudi fiksno ceno, in ta je dejansko ugodna, če ima uporabnik sklenjeno vsaj osnovno naročnino (4,99 evra na mesec). Polnjenje pri avstrijskih ponudnikih bo veliko dražje, toda v sili tudi te polnilnice pridejo prav in najdemo jih blizu avtoceste (na primer izvoz za letališče pri Gradcu). Mnoge so vključene tudi v Petrolov polnilni "roaming", toda cene bodo zasoljene. V Avstriji ima Tesla odprtih več polnilnih parkov tudi za druge avtomobile – na primer pri kmečkem turizmu Laßnitzhöhe ali pri Hartbergu, toda vsaj na ta dan so bile cene zelo visoke.
Tako na poti do Dunaja kot ob vrnitvi smo baterijo macana polnili pri Pinkafeldu, sto kilometrov pred Dunajem. Tam ima Ionity šest polnilnic, kar ob morebitnem povečanju prometa in strateškem položaju ni prav zelo veliko.
Vožnjo smo večinoma opravili s hitrostjo med 120 in 140 kilometri na uro.
Polnilnice Ionity pri Žalcu omogočajo tudi neposredno plačilo s kreditno kartico.
Na polnilnicah srečamo tudi zanimivo družbo - to je novi avtomobil zdaj kitajskega Smarta. Z Dunaja proti Kopru s pol prazno (polno?) baterijo
Avstrijsko prestolnico smo zapustili z na pol polno (oz. na pol prazno) baterijo, saj smo v tem primeru do Ionityja pri Pinkafeldu spet pripeljali z napolnjenostjo baterije pod 20 odstotki. To je bilo idealno za časovno najučinkovitejše polnjenje. V desetih minutah smo pridobili 40 kilovatnih ur energije, baterija pa se je naposled od 13 do 73 odstotkov napolnila v 19 minutah. Čisto zares, časa je bilo dovolj le za kavo iz avtomata.
Največja moč polnjenja je pri macanu znašala 269 kilovatov, pri sorodnem taycanu bi šlo tudi čez mejo 300 kilovatov. Pri 50-odstotno napolnjeni bateriji je bila moč polnjenja še 200 kilovatov, pri 60 odstotkih je padla na 190 kilovatov, pri 70 odstotkih pa nato pod 120 kilovatov. Glede na krivuljo polnjenja nismo čakali, da bi baterijo napolnil do 80 odstotkov, saj je moč polnjenja med 70 in 80 odstotki že premajhna in pade pod sto kilovatov. Ker je polnilnic dovolj, se je bolje odpeljati prej.
Od Pinkafelda je sledilo še 16-minutno polnjenje na Ionity pri Žalcu in za nekaj zadnjih kilometrov nato še v Kopru. Pri tem velja poudariti, da je štajerska avtocesta s takimi polnilnicami opremljena bolje kot primorska. Med Ljubljano in Koprom najdemo le klasične 50-kilovatne polnilnice DC.
Končna bilanca tisoč kilometrov dolge vožnje. Polnjenja na poti so stala sto evrov, pri manjši porabi bi strošek lahko bil tudi četrtino nižji
Vsak uporabnik električnega avtomobila bi na podobni tisoč kilometrov dolgi vožnji potoval različno. Avtomobili imajo različne porabe, tudi pozimi pa ima večina vsaj 300 kilometrov avtocestnega dosega. To omogoča strateški lov na ultra zmogljive polnilnice, ki olajšajo celotno pot in jih je mogoče združiti tudi s sicer bolj ali manj pričakovanimi postanki za počitek. Stabilnost take polnilne infrastrukture je ključna pri vprašanju, kako uspešno lahko sobivamo z večjimi električnimi avtomobili in kako bomo z njimi tistih nekajkrat na leto potovali tudi na daljše razdalje. Večji del Evrope je s podobnimi polnilnicami tudi že zelo dobro pokrit.
Pri polnilnicah Ionity z omenjeno naročnino za vsako kilovatno uro energije plačamo 49 centov. Potrebna energija, ki smo jo bateriji namenili na poti, je stala okroglih sto evrov. Pred prvim polnjenjem smo prevozili 154 kilometrov, po koncu vožnje je v bateriji ostalo še 17 odstotkov energije.
To je torej cena za uporabo najzmogljivejših električnih polnilnic, vezana pa je na mesečno naročnino 5,9 evra. Teslini uporabniki bi na njihovih polnilnicah potovali še nekaj ceneje, enako seveda tudi pri vožnji z energijsko nekoliko učinkovitejšim avtomobilom.