Jarayevi zgodnji poskusi v aerodinamiki

Umetniško-tehnično poreklo

Eden prvih inženirjev, ki so v oblikovanje avtomobilov vnesli načela aerodinamike, je bil avstrijski inženir judovsko-madžarskega rodu Paul Jaray, ki je sicer izhajal iz družine plodovitih umetnikov in tehnikov. Jaray je izhajal tudi iz umetniškega gibanja art deco, ki se je odražalo predvsem v upodabljajočih umetnostih, arhitekturi in industrijskem oblikovanju, v avtomobilizem pa je prodrlo predvsem v obliki aerodinamičnih karoserij.

Oblikovalec zračnih ladij

Jaray je svoje prve izkušnje iz tehnike sicer pridobival na visoki šoli za tehniko na Dunaju, potem pa se je zaposlil kot glavni inženir za oblikovanje najprej v tovarni hidroplanov Flugzeugbau, nato pa v tovarni zračnih ladij Zeppelin v Friedrichshafnu. Sodeloval je tudi v ekipi, ki je razvijala prvo povojno potniško zračno ladjo zeppelin LZ-120 bodensee in pri svojem delu izdatno uporabljal tudi vetrovnik.

Od zračnih ladij k avtomobilom

Jaray je izkušnje pri oblikovanju zračnih ladij v vetrovnikih izkoristil tudi pri oblikovanju svojih prvih avtomobilov, ki so nastali v začetku dvajsetih let. Načela aerodinamike je najprej razložil v patentni prijavi iz leta 1921, kmalu pa jih je uveljavil tudi v praksi. Že leta 1921 je namreč izdelal zaprte aerodinamične karoserije za tri različne avtomobile – audi K 14/50 PS, BMW dixi 6/24 PS in ley T6. Prvi je bil v bistvu izdelek danes skoraj neznane znamke Ley, ki je z zgolj 20-"konjskim" 1,5-litrskim štirivaljnikom lahko presegal hitrost krepko čez 100 kilometrov na uro in s tem bil veliko hitrejši od enako motoriziranega leya z običajno neaerodinamično karoserijo, ki je le s težavo dosegel hitrost 75 kilometrov na uro. Jaray je na leyevi osnovi sicer oblikoval tudi zanimiv dirkalni avtomobil. Leyu sta kmalu sledila tudi Audi in BMW, nekateri proizvajalci pa so si Jarayeva načela oblikovanja kar izposodili in mu nekateri morali pozneje celo plačati odškodnine.

Lastna delavnica

Jaray se je leta 1923 preselil v švicarski Brunnen in ustanovil karoserijsko delavnico Stromlinien Karosserie Gessellschaft, ki je sodelovala z večino avtomobilskih znamk tistega časa, med drugim tudi z Maybachom in Tatro, ki je pri svojem modelu T-77 izdatno izkoristila njegove izkušnje v oblikovanju aerodinamičnih avtomobilov.