Nedelja,
1. 4. 2018,
6.00

Osveženo pred

6 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,26

9

Natisni članek

Natisni članek

Norveška Cesta

Nedelja, 1. 4. 2018, 6.00

6 let, 8 mesecev

Atlantska cesta: kjer se združita lepota in brutalnost narave

Atlantska cesta: norveški gradbeni podvig stoletja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,26

9

Atlantska cesta se vije po zahodni obali Norveške in z neverjetno kuliso v objemu morja pričara eno najbolj edinstvenih ter vznemirljivih doživetij. Skoraj devet kilometrov dolgo zavito cesto obdajajo manjši otočki in osem mostov. Ker se cesta zažira v sam rob oceana, vanjo z nepredstavljivo silo butajo velikanski valovi, ki zagrizejo v asfaltirano cesto in poskrbijo, da si je ta inženirski dragulj hkrati prislužil tudi naziv ene najnevarnejših cest na svetu.

Vrtiljak zavojev, mostov in fenomenalnih razgledov

Atlantska cesta je del državne ceste 64, ki se kot vrtiljak vije skozi nepregledno množico zavojev, mostov in čudovitih razgledov. Priljubljena lokacija turistov je danes na seznamu vsakega avanturista, ki želi v osrčju narave doživeti prvinski občutek človeškega napredka in surove sile neokrnjene narave.

Gradnja tega edinstvenega cestnega odseka se je začela leta 1983 in je trajala vsega šest let. A začetki segajo v začetek dvajsetega stoletja, ko so želeli državno železniško omrežje pripeljati do mesta Møre og Romsdal in ga kasneje razširiti na druga obalna mesta. Leta 1921 je mesto potrdilo načrte za gradnjo železnice po skoraj enaki trasi, po kateri je speljana današnja cesta. Rauma Line so zgradili do mesta Åndalsnes, nadaljevanje gradnje pa je leta 1935 prekinil norveški parlament, ki je odločil, da bo mesti Møre og Romsdal in Åndalsnes povezal s cesto. Čeprav so načrte za gradnjo uradno odložili, so se lokalna mesta še vedno poigravala z idejo gradnje ceste, ki bo povezala otoke z obalnim mestom.

8,3 kilometra dolg cestni odsek navduši s čudovitimi razgledi, naravnimi znamenitostmi in osupljivo naravo. | Foto: Flickr/Creative Commons 2.0 8,3 kilometra dolg cestni odsek navduši s čudovitimi razgledi, naravnimi znamenitostmi in osupljivo naravo. Foto: Flickr/Creative Commons 2.0

Med potjo voznik prevozi osem mostov in se lahko ustavi na številnih različno velikih otočkih. | Foto: Flickr/Creative Commons 2.0 Med potjo voznik prevozi osem mostov in se lahko ustavi na številnih različno velikih otočkih. Foto: Flickr/Creative Commons 2.0

Prvih deset let je bilo treba plačevati cestnino, ko so zbrali dovolj denarja za poplačilo gradnje, pa so pet let pred rokom cestninske postaje umaknili. | Foto: Wikipedia Commons/Planet TV Prvih deset let je bilo treba plačevati cestnino, ko so zbrali dovolj denarja za poplačilo gradnje, pa so pet let pred rokom cestninske postaje umaknili. Foto: Wikipedia Commons/Planet TV

Mostovi:

Vevang: dolžina 119 metrov, oddaljenost od morja 10 metrov

Hulvågen (trije mostovi): skupna dolžina 293 metrov, oddaljenost od morja 4 metre

Storseisundet: dolžina 260 metrov, oddaljenost od morja 23 metrov

Geitøysundet: dolžina 52 metrov, oddaljenost od morja 6 metrov

Store Lauvøysund: dolžina 52 metrov, oddaljenost od morja 3 metre

Little Lauvøysund: dolžina 115 metrov, oddaljenost od morja 7 metrov

V šestih letih je gradnjo zmotilo 12 orkanov

Prvi pravi začetki segajo v sedemdeseto leto prejšnjega stoletja, ko so ustanovili cestninsko podjetje Atlanterhavsveien AS. V začetku osemdesetih je Arne Rettedal, minister za regionalni razvoj, predstavil nov zakon za financiranje projektov za gradnjo cest. Zakon so sprejeli leta 1983, ko so se zanj zavzele lokalne oblasti okrožij Averøy, Eide in Fræna. 1 avgusta 1983 so začeli gradnjo ceste, ki je imela takrat še status lokalne ceste. Napredek je bil izredno počasen, zato je 1. julija 1986 gradnjo prevzel oddelek za državne ceste in jo pospešil. Atlantsko cesto so uradno odprli 7. julija 1989, med šestimi leti pa so se delavci spopadli z 12 orkani in številnimi vremenskimi ovirami, ki so nenehno oteževali gradnjo te prelepe ceste.

Celoten projekt je državo stal 122 milijonov norveških kron (20 milijonov dolarjev). Od tega so 25 odstotkov stroškov pokrili s pobiranjem cestnine, 25 odstotkov je namenil sklad za ustvarjanje novih delovnih mest, 50 odstotkov pa je primaknila država. Leta 1999 je bil cestni odsek poplačan, in to kar pet let prej od načrtovanega, zato so odstranili cestninske postaje. Od takrat je vožnja po tej cesti brezplačna.

Zakaj se uvršča na seznam najnevarnejših cest na svetu?

Ob ogledu idiličnih fotografij in čudovitih otokov ter ob osupljivem razgledu se marsikdo vpraša, zakaj Atlantska cesta velja za enega najnevarnejših cestnih odsekov na svetu. Razlog je nepredvidljivo vreme. Zaradi bližine oceana se vremenski pogoji hitro spremenijo, vidljivost se zaradi orkanskega vetra in visokih valov, ki v ozračje prinesejo enormne količine kapljic, hitro spusti na nič, če pa k enačbi dodamo še nizke temperature, nam hitro postane jasno, da je obisk ceste priporočljiv le v lepem vremenu.

Deveta najbolj obiskovana turistična atrakcija na Norveškem je leta 2009 od maja do avgusta gostila 258.651 obiskovalcev. Na 8,3-kilometrskem odseku je osem mostov s skupno dolžino 891 metrov, med potjo pa se turisti lahko ustavijo na več manjših otočkih. Atlanterhavsveien (po norveško Atlantska cesta) je leta 2005 norveška gradbena industrija razglasila za gradbeni podvig stoletja.