Škoda octavia combi RS 2.0 TDI

Oznako športni zastavonoša jemlje resno!

Octavia RS si je v treh generacijah in slabih petnajstih letih obstoja – prvo so lansirali leta 2001 – privozila status Škodine športne zastavonoše.

Opazen videz sicer oblikovno zadržanega izhodišča z ostrimi potezami izraziteje kot pri prejšnji generaciji nadgrajuje s športno odločnostjo – predvsem z dvema izrazito poudarjenima zaključkoma izpušnih cevi, številnimi oznakami RS, komaj opaznim usmerjevalnikom zraka in bahaškimi, 19-palčnimi platišči s kot britev ostrimi robovi.

S školjkama in rdečimi šivi do prostornejše kabine

V prostorno kabino so namestili dva školjkasta sedeža, nekatere elemente popestrili z rdečimi šivi in vrata obogatili z vpadljivimi letvicami, imitacijo karbonskih vlaken.

Sedi se dobro, udobno, in dokler misli ne sprejmejo, da je karavanski RS najprej družinski avtomobil in šele za tem tudi športnik, se zdi, da sta sprednja sedeža za malenkost preširoka.

Športnik za vsak dan

Vozne lastnosti so Škodini strokovnjaki ob upoštevanju športnosti prilagodili z mislijo na realni vsakdan, zato se rdeča nit, imenovana udobje, kljub velikim platiščem z nizkopresečnimi pnevmatikami v zavojih ne pretrga.

Vozniško zahtevnejši naj brezkompromisno trdost in bliskovito odzivnost iščejo drugje, kar pa ne pomeni, da ni (lahko) tudi zelo hitra. Ne nazadnje je v primerjavi z običajno karavansko in limuzinsko sestro karoserija dober centimeter bližje tlom.

Podvozje je čvrstejše, nad pogonsko osjo pa bdi delna elektronska zapora diferenciala, ki je razmeroma učinkovita, njeno delovanje pa v praksi komaj opazno.

Hvalimo odlično kalibracijo sistemov ESP in TCS,

Elektronski varuški posredujeta relativno pozno in, kar je pomembneje, nevsiljivo. Grajamo nagnjenost k podkrmarjenju. Ta tudi zaradi dizelskega motorja, ki sprednji del vozila v primerjavi z bencinsko alternativo bremeni z dodatnimi petdesetimi kilogrami mase, prevečkrat poseže v vozniško veselje.

Odzivnost elektromehanskega progresivnega krmiljenja je prijetna, prilagojena značaju RS, a ne izrazito neposredna. Več odzivnosti smo pogrešali le pri začetnem vnosu krmilnih vložkov ob hitrih vstopih v zavoje.

Da bi octavia RS upravičila velik športni potencial, ki ga obljubljata videz in prodajna brošura, bi morale biti nastavitve blažilnikov in vzmeti vendarle čvrstejše, nagibanja karoserije manj, podkrmarjenje manj izrazito, zapora diferenciala pa seveda mehanska.

V "hiši" jo imajo, a je v tem trenutku rezervirana za bencinskega golfa GTI, in še to le, če je obkljukan paket performance. Glede na izdatno količino navora (380 njutonmetrov) si jo nedvomno zasluži tudi octavia.

Od 5,8 do 8,5 litra na sto kilometrov

Uvoznik je pri motorizaciji testnega vozila izbral šibkejšo od dveh alternativ. Dizelski motor s 135 kilovati (turbobencinar jih ima 162), s katerim smo se spoprijateljili že v športnemu golfu GTD, pooseblja kompromisni nastop RS-ke in poudarja njen družinsko-ležerni značaj.

Zaradi pomanjkljivosti ozkega razpona največjega navora in le zmernega potiska v hrbet (do sto pospeši v 8,2 sekunde) ne poudarja športnosti, a se odkupi z uglajenostjo in varčnostjo, zaradi česar bo najbrž upravičeno priljubljena izbira. Da se razumemo, zmogljivosti so na splošno nadpovprečne, a z vidika današnjih športnikov segmenta, predvsem pa v duhu značke RS, manj izrazite kot tiste pri bencinski alternativi.

V sklopu testiranja je ob umirjeni vožnji prepričala tudi le s 5,8-litrsko porabo, ko je bila najbolj žejna, ni zahtevala več od osmih litrov in pol, ob vračilu pa smo izmerili 6,6-litrsko testno povprečje. Glede na zmogljivosti odličen podatek.