Renault clio techno feel energy TCe 90

Najprej ponovimo

Clia smo Slovenci posvojili že pred tremi generacijami in ga zaradi Renaultove tesne povezanosti z Dolenjsko vzeli za svojega. Trdno zasidranost na našem trgu dolguje predvsem simpatičnosti, uporabnosti, po zaslugi četrte izvedbe pa tudi privlačni obliki. Je klasik med malčki.

V najbolj priljubljenem avtomobilskem segmentu je všečnost ključna in odločilna, a le, če je podprta s premišljenimi paketi opreme, prostornostjo in prijetno kabino.

Preprost in lahko tudi nenavaden. Le poglejte volan!

Notranjost je solidna, prostorna spredaj in zadaj, odlično sestavljena, kakovost materialov ne izstopa iz segmentnega povprečja, počutje pa je v značilnem Renaultovem slogu zelo prijetno.

Ergonomsko je zadovoljiv, preprost, po zaslugi sredinske konzole, ki odstopa od armaturne plošče, tudi malce nenavaden. Preglednost je zaradi visokih bokov in zajetnega stebrička C pomanjkljiva, vozne lastnosti pa prilagojene širokemu krogu kupcev.

To pomeni primerno raven udobja, ob kateri je njegov vozniško igriv značaj, na katerega namiguje oblika, nekoliko zapostavljen.

Renault ponuja tudi obsežno motorno paleto in številne pakete, ki bi morali v osnovi zadovoljiti raznolike okuse. Tudi tiste bolj nenavadne. Dober primer zanimivo sestavljenega clia je bil testni avtomobil.

Ekonomičnost vrlina le na podeželskih trasah

Trivaljnik že dobro poznamo. Iz slabega litra delovne prostornine razvije povprečnih 90 "konjev", ti pa na ozkih ulicah na videz in po občutku prijetno poskočnost, ki se na podeželskih relacijah, predvsem pa na avtocesti, izkaže za "zgolj" primerno podatkom o skupni, "90-konjski" moči pogonskega sklopa. Boljših pospeškov kupci bržkone ne bodo zahtevali, prepričani pa smo, da bodo besedo ali dve rekli o razmeroma visoki porabi.

Na testu je clio v povprečju porabil sprejemljivih 6,7 litra bencina na sto kilometrov, poraba pa se je zlahka povzpela tudi nad sedem litrov. Trivaljnik sicer omogoča tudi varčno spuščanje pod šestice, a le z zares doslednim upoštevanjem pravil varčne vožnje. Tovarniške obljube o 4,5-litrskem povprečju ostajajo skoraj nedosegljive.

Motor odlikujeta razmeroma miren tek in odzivnost. Večino navora je na voljo že pri 1.650 vrtljajih, izkušnjo pa zaznamuje tipični zvok trivaljnika, ki se ga lahko kupci s pomočjo sistema R-sound tudi znebijo. No, lahko ga preglasijo.

Bi najstnik na izbranko lahko naredil vtis z zvokom superšportnega avtomobila v cliu?

Informacijski vmesnik R-LINK, podprt s sedempalčnim zaslonom na dotik, navigacijskim sistemom (TOMTOM) in možnostjo upravljanja vseh bistvenih sistemov, vključno z radiem in tehnologijo bluetooth (Renault zanj zahteva 400 evrov), je ključni element zvočnega pretvarjanja.

R-sound lahko s predvajanjem oziroma oponašanjem zvočne kulise različnih motorjev večinoma Renaultovih starejših športnonaravnanih vozil mimogrede pretenta nevedne sopotnike. Ponuja tudi zvok sodobnega (lebdečega?!) vozila prihodnosti z električnim zvokom, daleč najglasnejši od vseh pa je razgrajaška nota nissana GTR.

Prepričljivost sistema je zmerna, a je glasnost na dovolj visoki ravni, da zvoka trivaljnika izpod pokrova motorja ni več mogoče slišati. Namen je torej dosežen!