Mercedes-benz E 250 CDI 4Matic

Zato, ker stane samo pet tisoč evrov

Veliko je predsodkov, ki spremljajo odločitev za štirikolesno gnanega namesto klasičnega mercedesa z zadnjim pogonom. Če bi šlo za terenskega, bi se vedelo, da je 4 x 4 zaradi terenske vožnje, tako pa se ta pogon izkaže predvsem v slabših razmerah na cestah. V dežju na primer se ESP pri dvokolesno gnanih mercedesih dokaj redno vklaplja, E-ji 4Matic pa vztrajajo na začrtani smeri brez posredovanja elektronike, tudi ko ima voznik v ovinkih malce pretežko nogo.

Limuzinske mercedese "za Matice" lastniki opravičujejo tudi s potrebami po vožnjah k svojim počitniškim hišicam, ki so praviloma v hribih oziroma so dostopne po strmejših cestah, po katerih pa se je seveda treba pripeljati v vsakem vremenu.

Namenoma je v teh besedah nekaj sarkazma, saj tudi mercedesi z zadnjim pogonom zmorejo splezati marsikam. A po drugi strani stane štirikolesni pogon pet tisoč evrov, to pa je pravzaprav relativno malo glede na skupno ceno takšne prestižne limuzine in sploh v primerjavi s cenami drugih dodatkov.

Gospod na zadnji klopi je 95 kilogramov težki Matic

Seveda pa štirikolesni pogon na splošno prinese tudi marsikatero slabo lastnost. Avtomobil lahko postane težaški, bolj okoren, a to za tega E-ja ne velja. Štirikolesni pogon prinese višjo maso, pri E-jih 250 CDI 4Matic je prirastek mase razmeroma nizkih 95 kilogramov – težko bi rekli, da je 1830 kilogramov za volanom bolj občutnih kot tistih 1735 običajnega E-ja, obe limuzini se z dvema tonama pravzaprav zlahka spopadata. Sploh na avtocesti razred E kot za stavo reže zrak po zaslugi zelo nizkega zračnega upora.

Štirivaljnik je prilagojen željam zmernejših voznikov

Toda dve toni gor ali dol, velika limuzina še ne pomeni nujno tudi bankrota. Osem litrov povprečne porabe na našem testnem krogu je za tako velik in težak avtomobil ugoden podatek. Omogoča ga "downsizing" – to limuzino namreč poganja komaj 2,2 litra velik štirivaljni turbodizel z močjo konkretnih 150 kilovatov.

Enako motoriziranega E-ja smo že vozili, a v kombinaciji s komaj 5-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Takrat je bila poraba še nižja, a je avtomobil ponujal občutno manj užitkov v vožnji. Sedemstopenjski avtomatik je bolj vsestranski. Avtomobil ne ubija volje po dinamiki, hkrati pa koncept Blue Efficiency ves čas deluje v prid čim nižji porabi.

In prav ta "modra učinkovitost" se je jasno pokazala na testnem krogu, kjer daleč najbolj izstopa podatek o porabi na umirjenem ciklu: 4,9 litra. Za primerjavo, BMW-jeva petica s približno enako močnim štirivaljnim turbodizlom in štirivaljnim motorjem postreže s samo za deciliter višjo porabo, nižjo porabo pri športni vožnji, a kar za liter višjo porabo na umirjenem ciklu. Menimo, da to najbolj potrjuje BMW-jev dinamični značaj in Mercedesovo ugajanje zmernejšim voznikom.