Ponedeljek,
4. 1. 2016,
13.21

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Mercedes Družinski Avtomoto

Ponedeljek, 4. 1. 2016, 13.21

8 let, 7 mesecev

Mercedes-benz C 180 d – pravi mercedes, a po srcu tudi malo Renault

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Osnovni model razreda C z 1,6-litrskim dizlom postane prestižna limuzina šele z vgradnjo dodatne opreme, v našem primeru gre za 12 tisočakov. No, tudi brez je 30 tisočakov vredni 180 d pravi Mercedes.

Tretji C na testu

Novooblikovane mercedese razreda C smo dobro spoznali v testih limuzine in karavana, oba s prvotnima 125-kilovatnima dizelskima motorjema.

Kmalu po prihodu nove generacije so pri Mercedesu ponudili šibkejše in cenovno ugodnejše motorje, kakršen je na prvem mestu 1,6-litrski 85-kilovatni dizel. Kljub najmanjši moči je podvozje serijsko opremljeno s sistemom agility control, pri katerem voznik izbira med načini vožnje eco, comfort, sport in sport plus. Ne glede na izbrano nastavitev podvozje zlahka kroti konjenico, saj je ustvarjeno za mnogo večje moči.

Vozniške užitke še posebej dopolnjuje neposreden volanski prenos s komaj kaj več kot dvema zavrtljajema med skrajnima legama. Ceno vozila opravičujeta še uveljavljena Mercedesova varnostna sistema, serijski collision prevent assist in attention assist, ki sta precej pozorna in naredita vse, da avtomobil ostane cel.

Kombinacija najšibkejšega motorja s sedemstopenjskim menjalnikom

Samodejni menjalnik (doplačilo 2.800 evrov), katerega delovanje in upravljalno ročico ob volanu smo že večkrat pohvalili, omogoča ročno izbiro prestav izza volanskega obroča.

Uporaba vzvodov za ročno prestavljanje je koristna zlasti v načinu eco, v katerem je pospeševanje v položaju D rahlo zaspano, oziroma kadarkoli med prehitevanjem.

Dodajmo še tole zanimivost: pri ročnem izbiranju prestav se na zaslonu med merilnikoma pojavi indikator prestavljanja, kar je redkost med samodejnimi menjalniki. Pa še tale podatek, ki nam ga ni uspelo preveriti: C 180 d doseže največjo hitrost 204 kilometre na uro v šesti in ne v sedmi prestavi. Včasih se je temu reklo overdrive.

Je 1600-kubični motor z Renaultovim pečatom lahko varčen?

Seveda je. Pri enakomerni, s tempomatom izbrani, hitrosti 50 kilometrov na uro, prikazuje potovalni računalnik vsega trilitrsko porabo, pri 90 pa porabi manj kot štiri litre. Na avtocesti znaša enakomerna poraba manj kot šest litrov, pri čemer 130 kilometrov na uro po števcu pomeni izmerjeno hitrost 127 kilometrov na uro. Voznik lahko uspešnost svoje varčnosti spremlja na zaslonu eco display, kjer ekometer prikazuje privarčevane kilometre s podatkom "bonus xxx km from start".

Na testnem krogu je 85-kilovatni motor povprečno porabil le deciliter manj od 125-kilovatnega. Pri enakem obremenjevanju vozila med športno vožnjo in tudi na avtocesti se močnejša konjenica lažje spopada s tono in pol težkim vozilom in na določenih odsekih celo porabi manj goriva. Je pa blok vgrajenega motorja prišel v roke Mercedesovim inženirjem kot rezultat sodelovanja z Renault Nissanom.

Igrice s tempomatom

Tako kot pri predhodnih testih smo pri C-ju uporabljali tempomat, katerega ročica je pri mercedesih že dolga leta skoraj nespremenjena. Vožnja postane prav zabavna in lahko predstavlja dodatno razbremenitev voznika, če v tem vidi smisel.

Vsak pomik ročice povzroči naglo spremembo za deset kilometrov na uro, rahel dotik pa le za en kilometer na uro. Tako voznik na koncu naselja štirikrat privzdigne ročico navzgor in hitrost s 50 naraste na 90 kilometrov na uro, med približevanjem naselju pa ročico štirikrat premakne navzdol, pri čemer se hitrost z opaznim pojemkom zmanjša na 50.

Tole pa moramo dodati

Vzorno oblikovan zadek vozila krasita dve izzivalni podolgovati izpušni cevi, vpadljivo povezani s kromanima linijama … Estetski videz je prav strupen in morda kdo pomisli na AMG, vendar se moti.

Cevi sta zgolj nakazani in skoznje nikoli nič ne pihne.

Pravi izpušni lonec je od zunaj neviden, ker je skrit na levi strani pod prtljažnikom.

Kdaj se najbolj začuti duh Mercedesa?

Ob pogledu na športno-elegantno obliko, ki upravičeno navdušuje, niti ne. Prepričala nas je notranjost, natančneje končna izdelava, kjer si Mercedes ne privošči površnosti.

Hvalimo mehko obdelane površine povsem brez trde plastike. Ne samo na zgornjem delu armaturne plošče, tudi vertikalne površine so mehke, celo pokrov predala pred sovoznikom. Spredaj sedeča potnika se s koleni ne dotakneta ničesar trdega ne ob vratih ne ob sredinski konzoli. Takšna je notranjost Mercedesa.