Mazda 6 2,0i

Mazda 6 ostaja všečno oblikovan avto, ki je po novem pridobil na eleganci, ohranja odlične vozne lastnosti in odlično notranjo urejenost. Obenem pa je v novem izdelku marsikaj, česar oko ne more zaznati. V smislu zmanjševanja obremenjevanja okolja so maso vozila oskubili, z obdelavo zunanjosti (tudi od spodaj) pa so zmanjšali zračni upor. Elegantno oblikovan avto v "in" beli barvi je bil v času testa predmet množičnega ogledovanja. Nekaj jih je tudi brcnilo v temo rekoč: "Poglej lexusa".

Zunanjost, notranjost

Pri tem pa mazda 6 ni lepo oblikovana samo od zunaj, tudi notranjost lahko hvalimo. Je prostorna in obdana z izbranimi materiali. Zlasti lepo je obdelan prostor spredaj, kjer kot izdelek izstopa volanski obroč. Tudi merilniki so pregledni, glede zaslona na sredini pa Mazda vztraja na sorazmerno ozko odmerjenem prikazovanju podatkov. Prednja sedeža sta v zgornjem delu dovolj športno oblikovana, potnika zadaj se glede prostornosti nimata kaj pritoževat. Odlagalna mesta? Saj so, ampak ne prav številna. Tudi o žepih za sedeži bi lahko poročali v dvojini, pa ne moremo. Prav pride izdatno gumijasto prekrivalo prtljažnega dna. Primerno za mlade očke, ki se jim ne ljubi očistiti otroškega vozička, preden ga stlačijo v "kufer". Že tako velik prtljažnik dopolnjuje urejen prostor v dvojnem dnu, kjer ni rezervnega kolesa. Smo pa morali to pot bolj podrobno brskati po navodilih. Vsi v uredništvu namreč niso odkrili domiselno nameščenega gumbka za odpiranje prtljažnika - skriva so na steklu tretje zavorne luči. Prav nihče pa ni znal "na pamet" uporabiti potovalnega računalnika. Že prejšnja šestica je na istem zaslonu izmenjavala "clock" in "BC", zdaj so pa zadevo še zakomplicirali. Po tistih štirih potovalnih podatkih se lahko sprehajaš le nekaj sekund. Po tem je treba zaslon znova aktivirati in to z dvema pritiskoma, vendar na drugo tipko.

Vozne lastnosti

Da nas bo mazda 6 veselila z odlično vodljivostjo in lego na cesti, smo vedeli vnaprej. Te lastnosti je podedovala od svoje predhodnice, novi izdelek pa ima obe premi še dodatno izpopolnjeni. Za limuzinski značaj vozila bi lahko elektronika malo prej popravljala prehitro odvožene zavoje, seveda pa je to lahko tudi komu všeč. Saj pri športnih avtih ponavadi trdimo, da ESP (DSC pri Mazdi) dopušča veseljačenje z nekaj drsenja, preden umiri zadevo. Volanski prenos je enak kot prej. Sorazmerno majhno število zavrtljajev (2,87) pa gre predvsem na račun precejšnjega kroga obračanja (11,4 m) Kaj nam še ni všeč? Ročno zavoro so neergonomsko prestavili za decimeter v desno, tako da se je treba do vzvoda stegniti preko utorov za pijačo. Je pa to dober izgovor za voznike, ki radi posegajo po stegnih sopotnic ("Oh pardon, veste, tale ročna").

Zmogljivosti, poraba

Dvolitrski motor mora premagovati maso vozila skoraj 1,4 tone, kar zadovoljivo rešuje predvsem zaradi 6-stopenjskega menjalnika. Le-tega nima vsak bencinar v tem razredu. Za bolj odzivne pospeške ga je treba pošteno zavrteti, ker je največji navor tam pri 4000 vrtljajih. Morda je prav zato poraba na našem testnem krogu znašala povprečno 9,6 litra na sto kilometrov, kar ni prav malo. Vozili smo bencinske limuzine enake prostornine, ki so rabile skoraj liter manj.

Cena, tekmeci

24.000 evrov je vstopna cena za 2-litrski bencinski motor. Takoj naj povemo, da z osnovno stopnjo opreme mazda 6 še zdaleč ne izgleda ceneno. Za ta denar ponuja vse, kar mora imeti limuzina srednjega razreda in dodaja razgibano živahnost, ki jo med drugim promovirajo skozi zoom zoom. Mazda je že s prvo šestico dosegla tisto stopnjo športnosti in elegance obenem, da je premamila kupce, ki se ozirajo po premium avtih. Da bi konkurirala prihajajočemu accordu, ne verjamemo. Prej lexusu, zaradi že omenjene podobnosti, Honda ima preveč zagnane pristaše. Od novejših limuzin tega ranga postavljamo mazdi ob bok predvsem Fordovega mondea in Renaultovo laguno.