Ciril Komotar

Četrtek,
24. 9. 2009,
11.57

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Mazda

Četrtek, 24. 9. 2009, 11.57

8 let

Mazda 2 1,5i AT

Ciril Komotar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Kombinacija zmogljivejšega od dveh bencinskih motorjev, ki sta na voljo v mazdi 2, in štiristopenjskega menjalnika se nam ni zdela posrečena, bo pa ustrezala umirjenim voznikom.

Pri prejšnjem testu dvojke z 1,5-litrskim bencinskim štirivaljnikom smo pohvalili živahnost pogonskega agregata, sodelovanje z odličnim in natančnim ročnim petstopenjskim menjalnikom pa označili za športno navdahnjeno, namenjeno tudi dinamičnim voznikom. Tokratni testni primerek pa meri na povsem drugačne kupce. Samodejni menjalnik z le štirimi stopnjami bo namreč umiril, ter odvračal "športnike" in pritegnil potrpežljive voznike.

Testni krog, kjer smo izmerili porabo 7,9 litra, kar je tri decilitre več kot pri enakem motorju z običajnim menjalnikom, je odkril prednosti in slabosti tokratne kombinacije.

Hitreje odpeljani odseki so odkrili klasične pomanjkljivosti menjalnika starejše tehnične zasnove – premalo odločnosti, počasnost, neprijetno cukanje in skrivanje "konjev". Med umirjeno vožnjo pa je pogonski sklop deloval složno. Menjalnik ni zamujal ali prehiteval, umirjeno delovanje pa bo pisano na kožo voznikom z enakim značajem in zahtevami po pretežno mestni vožnji, z obilico časa na zalogi.

O samodejnem menjalniku vedo malo (ali nič) povedati celo uradni prodajalci

Dovolj o redkosti izbire samodejnega menjalnika pove dejstvo, da so bili izredno redkobesedni tudi v prodajnih salonih, ko smo jih poklicali in prosili za obrazložitev načinov delovanja S in L. Šele v šestem poskusu so uspeli razložiti, da je način S namenjen vožnji v počasnem, gostem prometu, L pa je ob uporabi le prve ali druge prestave namenjen recimo vožnji v strm klanec, saj ohranja nižje vrtljaje v prid delovanja v območju največjega navora. V času testiranja omenjenih načinov delovanja nismo uporabljali, saj razmere tega nikdar niso zahtevale. Običajni D je bil povsem zadosten v kljub vsemu zelo raznolikih razmerah – med počasno mestno vožnjo in takrat, ko je bila mazda polno naložena oziroma obremenjena.

Za koga?

Zagotovo pa bodo po tovrstnem izdelku posegali predvsem invalidi oziroma osebe z omejeno mobilnostjo, ki s kombinacijo majhnega, okretnega avtomobila in samodejnega menjalnika pridobijo največ. Sicer pa samodejni menjalnik priporočamo (potrpežljivim) voznikom, ki se z mestno gnečo srečujejo vsakodnevno, ki jih prej naštete pomanjkljivosti ne motijo, ki ne prehitevajo pogosto oziroma igle merilnika vrtljajev ne poženejo pogosto do rdečega polja.