Lexus GS 450h

Lexus nadaljuje z oblikovalskim zanosom, pridobljenim z modelom CT. Kupcem višjega srednjega razreda z novo generacijo GS-a ne ponuja le hibridne tehnologije, "čiste" zavesti in udobja, temveč tudi samosvoj, sodoben videz, ki odkrito poudarja tudi njegov športen značaj.

S paketom F-sport je zaradi izrazitejših odbijačev in platišč videti kot IS-f na steroidih in na prvi pogled ne kaže, da bi spadal med hibridna vozila.

Deluje sveže in je prestižen – po godu evropskega kupca

Zanimiva, umirjena in sodobno oblikovana notranjost deluje prestižno. V resen segment, kjer pogosto vladajo temni toni in zadržan odnos, presenetljivo, podobno kot jaguar XF, prinaša veliko stila in svežine. Ergonomskih napak ni, stikal je malo, preglednost je zgledna.

Tehnološko naprednost poudarja ogromen zaslon (diagonala meri prek 30 centimetrov) in druga generacija priročne miške na sredinskem grebenu. Kljub intuitivnemu upravljanju sistem po hitrosti, priročnosti, predvsem pa po grafični podobi vseeno zaostaja za tistimi v nemških tekmecih.

Udobje je vrhunsko. Izstopa voznikov sedež, pri katerem je mogoče izrazito podaljšati sedalni del ter nastaviti ledveno in bočno oporo.

Lična analogna urica na sredini armaturne plošče je obdana s plastično imitacijo aluminija. Nemški tekmeci bi uporabili pravega.

Uporabnejši in bolj športen? Da.

GS ostaja pri nikelj-metal-hidridnih baterijah, saj bi litij-ionske enake kapacitete avtomobil podražile za debelih deset tisočakov.

Nameščene za naslonjali zadnjih sedežev so manjše kot pri prejšnji generaciji in pomaknjene bolj naprej, zato je prtljažnik zrasel na skoraj konkurenčnih 465 litrov. Dovolj, da njegova prostornina ni več GS-ova očitna hiba. V teoriji torej hibridni GS za tekmeci ne zaostaja več veliko, tudi v praksi je ponujenega prostora povsem dovolj, a prtljažnika zaradi položaja baterij ni mogoče povečati.

V nasprotju z veliko večino hibridov (tudi CT 200h je med njimi), kjer v kabino pogosto namenoma prodirajo odvečni decibeli, ki naj bi voznika odvračali od hitre vožnje in kjer mično oblikovane grafike ves čas opozarjajo na (ne)učinkovitost varčne vožnje, 450h ustreže tudi hitrim.

V načinu sport se ekomerilnik (slika št. 14) spremeni v merilnik vrtljajev, ki voznika skupaj s prijetnim zvokom bencinskega šestvaljnika spodbujata k priganjanju. Če voznik pač hoče peljati športno, to hibridna zasnova poudarja in ne zavira.

Na cesti za petico ali A6 ne bi zaostajal

V zavojih slabi dve toni skriva presenetljivo dobro, vse dokler voznik ne doseže meje zdrsa. Ob prehitremu vstopu v zavoj se tisti dve toni hitro vrneta, ob močno pohojeni stopalki za plin pa voljno zapleše tudi zadek. Posredovanje elektronike, ki je ni mogoče v celoti izklopiti, je hitro in sunkovito.

Hvalimo štirikolesno krmiljenjz zaradi katerega za obračanje GS-a nismo potrebovali bistveno več prostora kot katerikoli avtomobil nižjega srednjega razreda, med športno vožnjo pa je sistem skrbel za smerno stabilnost in večjo okretnost na tesnih pohorskih zavojih.

Hvalimo tudi hitro odzivnost volanskega obroča, a po dinamični plati bi ga lahko izenačili tudi z BMW-jevo petico, če bi bil tudi bolj komunikativen.

Druga plat zgodbe poudarja lagodno, poslovno križarjenje in izredno udobje. Tako športno podvozje kot tudi športne pnevmatike, mere zadnjih so bile na primer 265/35 R19, niso uspele vplivati na kakovostna blaženja in absorbiranja. Hvalimo!

6 litrov v mestu

Skupne moči bencinskega in električnega motorja je za 254 kilovatov, kar GS-a kljub slabim 1900 kilogramom zlahka katapultira od zavoja do zavoja. Že dolgo se nismo peljali s tako težkim in hkrati tako zelo poskočnim avtomobilom.

3,5-litrski šestvaljnik z novo generacijo neposrednega vbrizga D-4S, ki kombinira lastnosti posrednega ter neposrednega vbrizga, in učinkovitejša regeneracija električne energije omogočata nižjo porabo in posledično bistveno nižje izpuste.

Prejšnji GS je na testnem krogu zahteval 10,6 litra na sto kilometrov, novi pa liter manj. S 6,6-litrsko mestno in 5,9-litrsko porabo v umirjenem ciklu je dokazal prednosti hibridnega pogona v tovrstnih razmerah. S skupno 9,7-litrsko porabo od običajnih trilitrskih dizlov, ki poganjajo večino tekmecev, zaostaja za okrogel liter, a jih zlahka premaga pri izpustih na kilometer.

Medtem ko se Nemci po hibridni plati počasi približujejo Lexusu, GS vrača udarec s povsem evropskimi aduti.

Bolj kot kdajkoli prej se je približal evropskemu okusu, s športnim značajem, videzom in voznimi lastnostmi pa očitno napada BMW-jevo petico. Ne deluje več eksotično, nudi dovolj prostora in kljub hibridni zasnovi ne kaže zadržkov, ko je treba pohoditi plin.