Jure Gregorčič

Sreda,
23. 12. 2015,
3.57

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Honda Terenski Avtomoto Družinski Avtomoto

Sreda, 23. 12. 2015, 3.57

8 let, 7 mesecev

Honda CR-V 1,6 i-DTEC

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Kdor je zaljubljen v terensko avtomobilsko postavo, a ne potrebuje štirikolesnega pogona, potrebuje pa veliko prostora in bi rad še poskočen in varčen motor, je ravnokar odkril avtomobil zase.

Združuje na videz nezdružljivo

Pri tokratni testni hondi CR-V bi se hitro našel kašen dvomljivec, ki bi kombinacijo skoraj 4,6 metra dolge karoserije SUV-oblike, 1.600-kilogramske mase in 1,6-litrskega dizelskega motorja označil za brco v temo. A verjemite, resnica je precej drugačna. Ta kombinacija je pravzaprav prav neverjetno vsestranska. Dlje ko smo se družili in vozili to hondo, vse bolj in bolj smo bili prepričani, da so japonski inženirji z veliko mero premisleka v ta avtomobil vstavljali najboljše komponente iz posameznih segmentov avtomobilske anatomije.

Svojevrstni križanec z veliko aduti

Ta avtomobil je svojevrsten križanec, ki SUV-podobo učinkovito združuje s prostorskim razkošjem velikega karavana oziroma srednjega enoprostrca, za povrhu pa ponuja dovolj poskočen in zelo varčen motor s porabo, ki spada med avtomobile kombilimuzinskega "golfovega" razreda. Piko na i pa vsemu skupaj doda še lega na cesti. Pelje se točno tako, kot se od honde pač pričakuje. Med ovinki ne drhti in ne poskakuje. Ne glede na radij razvoja smo pokimali suvereni vodljivosti in natančnosti. Karoserija se, čeprav je od tal oddaljena 16,5 centimetra, nagiba minimalno, tudi če je hitrost v zavoju taka, da gume že pojejo svojo cvilečo balado. Ob tem ne pozabite, da v tej kombinaciji ni bilo pomoči štirikolesnega pogona.

Podvozje tega avtomobila je zelo učinkovito, tako v smeri vozniške dinamike kot tudi udobja. Če k voznim lastnostim dodate še skoraj 600-litrski prtljažnik, prostorno kabino, višje sedenje in dobro preglednost, kaj hitro postane jasno, zakaj je testni CR-V po našem mnenju svojevrstni križanec z veliko aduti.

Štirikolesnega pogona nismo pogrešali

Kaj pa štirikolesni pogon? Tudi ta je v tej konfiguraciji črtan z namenom. Urbani terenci so vse manj obremenjeni s terenom, saj jim v mnogo primerih za vozniško samozavest zadostujejo že višina in poudarjene karoserijske mišice. V konkretnem primeru pa odsotnost oznake 4WD pomeni tudi nakupni prihranek 4.000 evrov. Za tako vsoto pa je vsekakor vredno razmisliti, ali na svojih vožnjah dejansko potrebujete še pogonsko pomoč zadnjega kolesnega para. Sploh glede na to, da v tem avtomobilu sicer dobite vse preostale pozitivne lastnosti cestnih terencev, pa še volumen enoprostorca s tremi sidrišči isofix na zadnji klopi ter vozniško dinamičnosti in varčnost kombilimuzine nižjega srednjega razreda.

Sodelavec pa je v prepričanju, da so vsi CR-V pač opremljeni s štirikolesnim pogonom , sicer ob pomoči dobrih zimskih gum na 18-palčnih platiščih in malce trme s testno hondo celo prevozil precej strm in zdelan makadam. Sistem proti zdrsavanju je očitno dovolj učinkovit, tudi če je podlaga bolj zahtevna, kar zadeva oprijem.

Prepričljiv motor zemeljske sanje o varčni vožnji postavlja v realne okvirje

Že pred slabim desetletjem, leta 2005, so pri Hondi dokazali, da znajo narediti prepričljiv dizelski stroj, saj so takrat z 2,2-litrskim strojem i-CTDi osvojili laskavi naslov motorja leta (engine of the year). Še veliko bolj prepričljiv pa je 1,6-litrski motor iz serije earth dreams, ki se je vrtel v nosu našega testnega primerka. Za ta motor smo že v lanskem testu civica zapisali, da je res odličen izdelek. Eden tistih inženirskih dosežkov, pri katerih človek takoj dobi občutek, da so vizionarske besede o trajnostni mobilnosti vzete resno in dejansko preslikane v skrajno natančen jezik kompleksne strojne znanosti.

Njegovih 88 kilovatov in 300 njutonmetrov je tudi v hondi CR-V delovalo presenetljivo suvereno. Motor je zelo uglajen, dovolj prožen, res pa je, da ni ljubitelj skrajno nizkih vrtljajev. Na testu se nam praktično ni zgodilo, da bi pomislili na močnejšo, 2,2-litrsko dizelsko alternativo.

Na sto kilometrov za 1,2 litra nižja poraba kot pri različici s štirikolesnim pogonom

Naravnost zgledna pa je varčnost tega 1,6-litrskega prisilno polnjenega dizla, ki so mu inženirji med drugim kar za 40 odstotkov v primerjavi z večjim dizlom znižali mehansko trenje. Testno povprečje smo namreč končali pri porabi 6,2 litra na sto kilometrov, kar je seveda glede na velikost avtomobila zelo dober, celo odličen rezultat.

Poraba je za liter in dva decilitra manjša kot pri štirikolesni različici. Ob upoštevanju osnovnih načel varčne vožnje pa boste tako hondo CR-V hitro spravili tudi krepko pod šest litrov. Pa še teže motorja ne gre zanemariti, saj je manjši dizel kar 57 kilogramov lažji od 2,2-litrskega stroja. Nos tudi zaradi tega dejstva občutno manj sili iz zavoja