Fiat punto LPG

Avtoplin – alternativi kima obubožan mainstream

Množična vozila s pogonom na utekočinjen naftni plin počasi postajajo vse privlačnejša alternativa tako bencinskemu kot dizelskemu gorivu. Vse večja pogostost, bodisi tovarniških bodisi naknadnih plinskih predelav, odraža vsakodnevno realnost slovenskega voznika, ki na tablo s cenami goriva ob bencinskih servisih že več let gleda z na pol priprtimi očmi. Razmere zahtevajo rešitve in vozila na plin ponujajo delne, na poti k cenejši mobilnosti.

Plinska matematika: 7,8 = 4,4

Varčevanje je prvo in edino vodilo nakupa vozila na avtoplin. Fiat za tovarniško predelano (petvratno) izvedbo punta LPG zahteva 14.130 evrov, 1.430 evrov več od običajne bencinske izvedbe. Osnovo obeh sestavlja kombinacija ročnega petstopenjskega menjalnika s preverjeno tehniko, 1,4-litrskim, osemventilskim bencinskim štirivaljnikom.

Razlika v ceni medsebojno konkurenčnih vozil se zdi konkurenčna – naknadna vgradnja plinskega sistema namreč iz voznikove denarnice odtuji približno toliko denarja, kolikor bi ga naknadna predelava.

Na testu je zahteval 7,8 litra utekočinjenega naftnega plina na sto kilometrov. Na videz zgolj povprečen in pričakovan rezultat ob trenutnih cenah goriva pomeni strošek 6,06 evra na sto kilometrov, primerljiv na primer z zelo varčnim dizelskim motorjem, ki bi na enaki razdalji porabil le 4,4 litra nafte.

Manj za gorivo, več za vzdrževanje. Popust uvoznika pomaga ...

Z enakim motorjem na bencinski pogon in približno sedemlitrsko porabo bi lastnika obremenjeval s stroškom 10,8 evra na sto kilometrov, dobre štiri evre več od LPG-ja, ali preprosteje, ob dvajset tisoč letno prevoženih kilometrih bi vozniki predelanega favorita privarčevali 805,4 evra.

Strošek doplačila za LPG (1.430 evrov) naj bi se ob trenutnih cenah goriva v primerjavi z bencinskim puntom povrnil po 35.510 kilometrih.

Omeniti velja, da uvoznik ponuja 3100-evrski popust, kar vstopnico v svet utekočinjenega naftnega plina zmanjša na 11.030 evrov, kar vsaj malce ublaži dražje stroške vzdrževanja. In mimogrede, uvoznik enak popust namenja kupcem vseh različic punta.

Polnjenje rezervoarja traja malenkost dlje, prednost tudi dizelski doseg

38-litrska posoda, nameščena na položaju, ki ga običajno zaseda rezervno kolo, prtljažnik, ki med malčki še zmeraj velja za prostornejšega, ne oropa litrov. Točilno mesto za plin je nameščeno na primerno skrito mesto – pod loputico za točenje bencinskega goriva.

V hladnejših mesecih velja, da računalniško krmiljena enota na plin skoraj popolnoma nezaznavno preklopi na plin šele po nekaj kilometrih oziroma ko je reducirni ventil ogret na primerno temperaturo.

V praksi punto zaradi plinskega pogona ni sopihal bolj kot bi sicer, a velja, da so njegove zmogljivosti skromne. Z njim raje ostanite v mestu, avtoceste se, še posebej ob polno naloženem vozilu, velja izogibati.

Tako kot pri pandi LPG in drugih tovrstnih izdelkih drugod po avtomobilski pokrajini, tudi punto omogoča preklop med pogonom na plin ali bencin med vožnjo, a seveda le, če voznik ne počaka, da se to zgodi po "naravni" poti, ko je rezervoar s plinom izpraznjen – ob običajni praksi po okoli 400 kilometrih.