Nedelja,
24. 1. 2016,
5.41

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Volvo tovornjak Tovorni Avtomoto Tehno Avtomoto Zgodbe strojev

Nedelja, 24. 1. 2016, 5.41

8 let, 7 mesecev

Volvo pri razvoju tovornjaka v resničnih preskusnih trčenjih razbije 100 tovornjakov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Pozornost pri varnosti vozil oziroma potnikov je v glavnem usmerjena na osebna vozila. Toda na cestah je tudi veliko tovornjakov in tudi tu igra Volvo eno vodilnih vlog pri varnosti.

Osnovno vodilo pri izdelavi vozila mora biti varnost!

Švedska organizacija za varnost v prometu je na podlagi lastne študije iz leta 2013 ugotovila, da se dobra polovica voznikov tovornjakov pripenja z varnostnim pasom.

Preostali, ki se ne pripenjajo, pa so kot glavni razlog navedli dejstvo, da jim pripenjanje vzame preveč časa.

Pri Volvu so ugotovili, da bi se več kot polovica smrtnih izidov končala brez tragedije, če bi bili vozniki tovornjakov pripeti z varnostnim pasom.

Tritiočkovni varnostni pas so leta 1959 vpeljali prav pri Volvu in do danes je po zagotovilih iz Švedske rešil več življenj kot katerikoli drug varnostni pripomoček v vozilih.

Tudi tovornjaški Volvo, ki sicer z osebnim ni več neposredno povezan, se drži načela, ki sta ga leta 1927 ob ustanovitvi podjetja Volvo začrtala ustanovitelja Assar Gabrielsson in Gustaf Larson:

"Vozilo je narejeno od človeka za človeka, zato mora biti osnovno načelo pri izdelavi vozil varnost."

Varnost voznika v tovornjaku: velika podobnost pri reševanju enakega problema pri osebnih avtomobilih

Pri Volvo Trucks se zato držijo načela, da pri njih varnost ni opcija, ampak serijska ponudba. Zato je podjetje že dolgo vodilno pri pasivni varnosti voznika oziroma potnikov.

Pri razvoju tovornjaka opravijo na tisoče računalniških simulacij trčenj in okoli 100 resničnih preskusnih trčenj, da bi zagotovili karseda visoko raven varnosti pri trčenju.

Tako kot pri industriji osebnih vozil tudi tu v vedno večji meri uporabljajo visokotrdnostna jekla, pa seveda tudi jekla različnih trdnosti in njihove kombinacije v konstrukciji, poleg tega za večjo trdnost in učinkovitost kabine in šasije uporabljajo različne napredne tehnologije, kot je denimo lasersko varjenje. V marsičem je načrtovanje podobno kot pri osebnih avtomobilih – tudi tovornjaki potrebujejo čvrsto potniško kletko, vključno z ojačitvami v vratih, in zmečkljive cone, ki vsrkajo energijo pri trčenju.

K čvrstosti kabine zdaj prispeva tudi prednja šipa, zasilni izhod je zato na strehi

Za povečano aktivno varnost so šipe kabine zdaj večje, bolj pregledni oziroma hitreje berljivi so tudi merilniki, kar prispeva k manj odvračanja pozornosti voznika s ceste. Za novi Volvo FH tako pravijo, da ima zaradi pravkar omenjenega in od podpori že poznanih varnostnih sistemov najbolj varno kabino v zgodovini Volva.

Volvova serija FH se z varnostnimi sistemi spogleduje z osebnimi avtomobili

Že od leta 1995 ima FH (prva generacija) serijsko varnostno blazino, od leta 2002 ima serijski sistem FUPS (front underrun protection system, sistem, ki preprečuje, da bi se osebni avtomobil v primeru trčenja zagozdil pod tovornjak, kar sicer ponavadi pomeni smrti izid za potnike osebnega vozila), od leta 2008 ima radarski tempomat, sistem (DAS, driver alert syste, sistem, ki opozarja na utrujenost voznika), LKS (lane keeping system, sistem, ki opozori voznika ob nenamerni menjavi prometnega pasu) in LCS (lane change support, sistem, ki opozarja na vozilo v mrtvem kotu).

Leta 2012 so za svojo serijo FH predstavili sistem AEB (autonomous emergency braking), ki zmanjšuje nevarnost naletnega trčenja, kadar voznik ni dovolj pozoren.

Sistem, ki uporablja radar in kamero, nadzoruje okolico pred tovornjakom in sproti preračunava možnost naleta. Ko je nevarnost velika, voznik pa ne reagira, najprej opozarja zvočno in svetlobno (rdeča luč na prednji šipi), na koncu pa samo zavira. Sistem je načrtovan za relativne hitrosti vozil do 70 kilometrov na uro, torej ko je razlika med hitrostjo tovornjaka in hitrostjo vozila pred njim manjša ali enaka 70 km/h.