Torek,
22. 11. 2011,
10.17

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Tehno Avtomoto

Torek, 22. 11. 2011, 10.17

8 let, 8 mesecev

Slabosti dvovaljnih vrstnih motorjev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Dvovaljni avtomobilski motorji predstavljajo morda najbolj brezkompromisno obliko "downsizinga". Majhno delovno prostornino se da reševati s turbino, težje pa je z vibracijami glavne gredi.

Več valjev – bolj miren tek motorja

V osnovi velja, da večje število valjev pomeni mirnejši tek motorja, pri tem pa na glavno gred ne moremo nameščati poljubnega števila ojnic. Pri "downsizingu" z dvema valjema, ki sta postavljena v vrsti, prihaja do močnih vibracij pri obeh možnih oblikah glavne gredi. Ojnici se lahko pomikata hkrati vzporedno ali pa z zamikom 180 stopinj.

Manj težav bi imeli dvotaktni dvovaljniki

Če bi avtomobilska industrija uporabljala ekološko nesprejemljive dvotaktne motorje, ne bi bilo teh težav, ker bi 180-stopinjski zamik obeh batov po mehanski plati in s fazo dvotaktnega delovnega procesa umirjal delovanje motorja. Pri štiritaktnem motorju pa bi to pomenilo dva vžigalna takta na prvem in drugem 180-stopinjskem zavrtljaju glavne gredi, pri naslednjih 360 stopinjah pa bi motor deloval "v prazno" brez vžigalnega oziroma delovnega takta. Prav zato se oba bata pri vrstnih štiritaktnih motorjih pomikata vzporedno z ustreznimi ukrepi za umirjanje.

360-stopinjski zamik vžiga

Eden od ukrepov za mirnejši tek motorja je zamik vžigalnih taktov v motorju za 360 stopinj oziroma za en zavrtljaj. Opis delovnega procesa v obeh valjih štiritaktnega motorja podajamo v tabeli za dva zavrtljaja glavne gredi, to je za 720 stopinj oziroma za štiri takte. Vžigalna takta v obeh valjih sta zamaknjena za 360 stopinj, kar delno umirja vrtenje motorja.

Zgodovina

Pri avtomobilih z dvovaljnimi vrstnimi motorji že od nekdaj potujeta bata vzporedno. Tako je deloval zračno hlajeni motor v starem fiatu 500, njegova glavna gred je bila za povrh vpeta samo v dveh ležajih.

Podobno je bil zasnovan še motor fiata 126 oziroma 126P. Oba sta delovala izrazito neenakomerno, ker nista imela vgrajenih elementov za izravnavanje vibracij.

Fiatov twinair

Fiatov twinair je sodoben turbomotor, ki naj bi z 900 kubičnimi centimetri nadomestil večje štirivaljnike. Bata se pomikata vzporedno, glavna gred je vpeta v tri ležaje, zobniško pa je povezana z izravnalno gredjo.

Na njej je nameščen vztrajnik, ki z nasprotnim vrtenjem "pobira" vibracije zaradi sočasnega pomikanja batov.

BMW F800

Dvovaljne vrstne motorje vgrajujejo tudi v motocikle, kjer ponuja zanimivo rešitev BMW. V modelu F800GS je videti položaj batov vzporeden samo na prvi površen pogled. Čepa na glavni gredi sta namreč med seboj zamaknjena za približno 20 stopinj.

Vibracije, ki jih omenjamo v celotnem članku, umirja "tretja" ojnica, nameščena poleg srednjega od treh ležajev na glavni gredi. Ojnica je vpeta v ohišje motorja, med vrtenjem glavne gredi pa se pomika z drsnikom, ki pobira tresljaje.

Pomanjkljivost

Tehnične rešitve, ki so trenutno na voljo, imajo eno pomanjkljivost. Vgrajeni elementi za izravnavanje neenakomernega teka s svojim gibanjem in maso jemljejo delo motorju. Tako so zmogljivosti motorja za določen odstotek zmanjšane, obenem pa je poraba goriva zaradi tega večja.

Dvovaljni motorji pri motociklih

Proizvajalci motociklov pri dvovaljnih motorjih večinoma posegajo po obliki V pod različnimi koti. Vrstni motorji, pa tudi bokserski dvovaljniki, so v manjšini.

Avtomobilska industrija je male bokserje potisnila v zgodovino, očitno pa prihajajo v vrsto postavljeni dvovaljni motorji.

Ob tej priložnosti dodajamo še zvočno primerjavo med 40 let starim Citroënovim bokserjem in aktualnim Fiatovim dvovaljnikom.