Vozniški maraton: s skrajnega afriškega juga na skrajni evropski sever, tudi prek Slovenije, v 10 dneh

S povprečno hitrostjo 75 kilometrov na uro? Je to res težava?

Nič ne bi bilo posebnega v tem, če bi to poskušal doseči, na primer, na slovitem Nordschleifu: steza omogoča visoke povprečne hitrosti, boksi zagotavljajo redno servisiranje in morebitna popravila, klimatiziran avtodom, če že ne bližnja hotelska soba, pa kakovosten počitek.

Toda izkušeni vozniški maratonec Zietlow je tokrat ubral povsem drugačno pot: štart v Južnoafriški republiki (Cape Agulhas), cilj na Norveškem (Nordkapp ali Severni rt). Spomnimo, da je lansko leto Rainer s svojo ekipo na podobni poti v obratni smeri, torej od severa proti jugu, podrl svetovni rekord in 17.752 kilometrov dolg avtomobilski maraton od skrajnega severa Norveške do skrajnega juga Južne Afrike prevozil v 21 dneh. Hitrostna ekspedicija, vožnja od rta do rta, pa bi lahko bila lani tudi veliko krajša.

Če se v touarega ob prečkanju Tanzanije ne bi zaletel drugi avtomobil, bi bila pot končana v le osmih dnevih in desetih urah. Zaradi popravila v prometni nesreči precej poškodovanega avtomobila so lani izgubili 13 dni.

Na poti bodo predvidoma prečkali tudi Slovenijo

Načrtovana pot je dolga več kot 18 tisoč kilometrov in pelje prek treh celin oziroma preko Republike Južne Afrike, Zimbabveja, Zambije, Tanzanije, Kenije, Etiopije, Sudana, Egipta, Turčije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Slovenije, Češke republike, Nemčije, Danske, Švedske in Finske do Norveške.

Tako pravi uradni material, a bo treba, kolikor poznamo okoliški zemljepis, iz Slovenije do Češke vsaj še prek Avstrije. Prav tako iz Egipta, kot kaže slika poti, v Turčijo ne bodo šli s trajektom, temveč po celini čez (verjetno) Izrael, Libanon in Sirijo. Pogumno.

Pričakovani temperaturni razponi na opisani poti bodo od zmrzali na Norveškem do 48 stopinj Celzija v Sudanu.

Kar 50 stopinj temperaturne razlike: izziv za človeka in stroj

Si predstavljate? Težko. Marsikoga "ubije" že temperaturna sprememba desetih stopinj Celzija prek noči, tu pa govorimo o razliki 50 stopinj, vmes pa tudi o precejšnjih temperaturnih nihanjih med dnevom in nočjo.

Prav, ljudje že, kaj pa tehnika? Tudi ta ni čisto imuna. Avtomobilski proizvajalci svoje izdelke, čeprav je z vstopom elektronsko nadziranega delovanja vse skupaj malo lažje, prilagajajo različnim trgom, kjer so pričakovane temperature različne.

Predvsem bo trpelo "dihanje" motorja, a tudi mazanje motorja, menjalnika in drugih sklopov, morda še največ stresa pa bodo doživele gume. Saj veste, guma in močna temperaturna nihanja ne gredo prav dobro skupaj kjerkoli, kaj šele na avtomobilu, kjer je guma hkrati tudi mehansko obremenjena, in to ne zgolj statično, temveč – in na afriških cestah še toliko bolj – dinamično, torej spreminjajoče v velikosti in sili. Hud izziv!

Eno leto priprav, potem vožnja po 24 ur na dan

Brez priprav ne gre. Ekipa se je pripravljala eno leto, toliko časa so potrebovali za natančno določanje poti in kritičnih točk na njej ter za vnašanje poti v navigacijski sistem. To je, če želijo doseči povprečno hitrost okoli 75 kilometrov na uro, izjemnega pomena. V ekipi so trije, poleg Zietlowa še snemalec Marcus Biela in glavni direktor Volkswagnovega britanskega dirkaškega oddelka Sam Roach.

Vozili bodo neprekinjeno v treh izmenah, ustavljali se bodo le za dolivanje goriva ter ob prečkanju meja zaradi carinskih formalnosti. Navadnega Zemljana zagotovo obide dvom, da se bodo ustavili tudi za kakšno običajno potrebo metabolizma, bognedaj pa še zaradi česa drugega kot na primer lani. Omenili smo že, da so se na podobni poti, ne po svoji krivdi, zapletli v prometno nesrečo, ki jih je stala 13 dni čakanja na popravilo avtomobila.

Rekordersko vozilo znova touareg. Skoraj serijski.

Rekord (ta trenutek velja njihov lanski, in sicer 21 dni) bodo poskušali doseči v novem Volkswagnovem touaregu V6 TDI.

Pravijo, da je po večini serijski, začenši z motorjem, le da ima dodano varnostno kletko kabine, bolj čvrsto vzmetenje, večje gume na posebej za ta podvig razvitih platiščih, dodatne luči in dve dodatni posodi za gorivo, s pomočjo katerih je pričakovani domet brez dolivanja goriva okoli tri tisoč kilometrov.

Pri tem se nehote vsili misel, da je dobro, da se niso odločili za električno gnan avtomobil – za tak domet bi morali za seboj vleči prikolico z baterijami, katerih vsakokratno polnjenje bi trajalo … Kakorkoli že, vse spremembe so napravili v Volkswagnovi tovarni v Bratislavi, kjer ta avtomobil izdelujejo.

Res pa je, da se na ekspedicijo tovrstnega kova lahko danes avanturisti odpravijo tudi s pomočjo električnih kilovatov, kar pa so dokazali pri Land Roverju, ko so v range roverjih s hibridnim pogonom v 53 dneh prek 12 držav prevozili 16 tisoč kilometrov dolgo pot.

Štartali so v petek, 11. septembra